Prazni ležalniki in osiromašene sanjske plaže

Cabo de Gata pri Almeriji ali »Obala svetlobe« v bližini mesta Cadiz, kjer je v običajnem poletju normalno vse zasedeno in v celoti rezervirano, turisti v teh dneh doživljajo občutke Robinson-Crusoeja. Napol prazne terase barov s tapasi - restavracije lahko postavijo le 50 odstotkov miz - brez prometnih zastojev na sredozemski avtocesti A-7, brez gneče pri hotelskem bazenu: to poletje na jugu Španije je vse drugače.

Okoli nočnih klubov se pojavljajo nova žarišča okužb, kar spreminja tudi nočno življenje tamkajšnjih prebivalcev in turistov. Gandía na Costa Blanci v Valenciji je zaprla vse diskoteke, na Mallorci so zaprti bari, ki so običajno v tem času polni Nemcev in Britancev. Za piko na i, je pozno v soboto zvečer poskrbela britanska vlada, ko je za španske dopustnike presenetljivo odredila karanteno. Povratniki se zdaj soočajo z dvema tednoma obvezne samoizolacije.

V La Herradura na Costa Tropical v Granadi ne manjka poletja in sonca. Ta in druge vroče turistične točke iz prejšnjih let so trenutno depresivno prazne.



Leto bo za turistični sektor grozno, pravi Santiago Carbó, makroekonomist iz podjetja Funcas in profesor ekonomije na univerzi v Granadi: »Prihodnje leto ne bo nič bolje, če ne bo učinkovitega celovitega cepiva. V tem sektorju bo potrebno ogromno državne pomoči.«

Španska levičarska vlada bo v sektor črpala približno 18 od 140 milijard evrov iz varčevalnega korita EU. V primerjavi z izgubami je to kaplja v morje. Carbó dvomi, da je pomoč EU lahko neposredna podpora. Ta je namreč povezana s pogoji, kot je trajnost, ki je v tem sektorju pri njih problematična. Napoveduje ogromen val bankrotov.

Exceltur, krovna organizacija španskih turističnih strokovnjakov, za letošnje leto napoveduje izgubo v višini 83 milijard evrov. Sektor je v letu 2019 ustvaril skoraj enajst odstotkov BDP. Približno 40.000 turističnih in gostinskih podjetij je že obupalo, še 30.000 bankrotov pa bo verjetno sledilo do konca leta. Močno kritizirajo tudi potrebo po maskah na plažah.

Za razliko je v podeželski Španiji, v notranjosti države, povpraševanja veliko, navaja Carbó: »Težava so obale z njihovimi hotelskimi gradovi, prestižnimi restavracijami, bari in diskotekami, ki so odvisne od mednarodnih strank.«

Opozorila za potovanje in prepovedi letov ne vplivajo samo na ogrožena območja

Kanarski otoki, kjer beležijo relativno malo potrjenih primerov okužb s covidom-19, očitno niso več na radarju srednjeevropskih poletnih dopustnikov. »Izgleda kot mesto duhov v puščavi,« pravi Ana Santiago, ki je kot služkinja v Lanzaroteju delala 23 let. »Vse je zaprto, hoteli, trgovine, restavracije in bari.« Od sredine marca in zaradi karantene, ki je začasno opuščena, so se ji že tako negotovi dohodki zmanjšali za 400 evrov, je dejala za lokalni časopis.

»Pred epidemijo v državi smo imeli med pet in deset minut, da smo očistili sobo,« pravi Santiagova. »Zdaj ko izvajamo dezinfekcijo in moramo nositi zaščito ust in nosu osem ur na dan, nam to še otežuje delo,« dodaja. Santiagova trpi zaradi bronhospazma in spada v tvegano skupino: »Ne veš ali ima gost virus. Če se okužim, to zame pomeni smrt.«

Odvisni od turizma

Na Kanarskih otokih je gospodarstvo stoodstotno odvisno od turizma, se zaveda Ana Santiago: »V prvi vrsti so nizki stroški, zato se bodo hoteli znova odprli šele, ko bo prišlo dovolj gostov, da bo podjetje lahko dobičkonosno vodilo posel,« navaja.

»Turizem na Kanarskih otokih se obuja zelo počasi,« dodaja Myriam Barros, članica leve stranke Podemos v svetu otoka Lanzarote. Gostje, ki se želijo čim bolj izogniti stikom, najemajo boljše počitniške hiše in apartmaje. Od tistih verig, ki imajo šest ali več hotelov, je odprt le en. Barrosova pravi, da je le tretjina teh hotelov trenutno odprtih. »Če se ukine skrajšan delovnik, bo izgubljenih ogromno delovnih mest,« je prepričana.