Posel in denar: Vse manj »krvavih« in več »zelenih« diamantov

Največji proizvajalec in dobavitelj diamantov na svetu bo do okolja bolj prijazen. Prizadeva si tudi, da na trg ne bi prihajali »krvavi diamanti«.
Fotografija: Najkakovostnejše diamante, ki se uporabljajo za nakit, prodaja De Beers na desetih dražbah na leto v mestu Gaborone, prestolnici Bocvane. Foto: Siphiwe Sibeko/Reuters
Odpri galerijo
Najkakovostnejše diamante, ki se uporabljajo za nakit, prodaja De Beers na desetih dražbah na leto v mestu Gaborone, prestolnici Bocvane. Foto: Siphiwe Sibeko/Reuters

Gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na izkoriščanju naravnih virov, so od nekdaj veljale tudi za velike uničevalke okolja. Ob poglabljanju podnebne krize se zdi, da se tudi tu bližamo točki preloma. Vse več »razvpitih« mednarodnih podjetij si prizadeva, da bi javnost njihovo dejavnost (vsaj) dojemala bolj pozitivno.

Družba De Beers, ki je največji proizvajalec in dobavitelj diamantov na svetu (merjeno v njihovi vrednosti), je predstavila načrte, po katerih naj bi njihovo pridobivanje diamantov in trgovanje z njimi do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Za prihodnje desetletje so opredelili tudi dvanajst ciljev trajnostnega poslovanja.

De Beers je nove smernice na področju trajnostnega poslovanja objavil (tudi) na pritisk delničarjev. Foto: Fred Prouser/Reuters
De Beers je nove smernice na področju trajnostnega poslovanja objavil (tudi) na pritisk delničarjev. Foto: Fred Prouser/Reuters
De Beers tako, na primer, obljublja, da bo zagotovil informacije o okoljskem vplivu vsakega diamanta, ki ga izkoplje ali proda, prav tako pa bo v svojih dobavnih verigah vzpostavil visoke etične, okoljske in družbene standarde.

Podjetje, ki je v lasti rudarske multinacionalke Aglo American, pridobiva diamante v lastnih rudnikih v Južnoafriški republiki, Bocvani, Namibiji in Kanadi, hkrati pa je največji trgovec z neobdelanimi diamanti. To je tudi panoga, ki jo močno zaznamujejo čezmerno izčrpavanje naravnih virov, tihotapljenje ter izkoriščanje dela otrok.

De Beers si zdaj aktivno prizadeva, da na trg ne bi prihajali »krvavi diamanti«, dragulji s konfliktnih območij, s katerimi so predvsem v Afriki financirane marsikatere vojne. Pri spremljanju »potovanja« diamantov uporabljajo tudi rešitve, ki temeljijo na tehnologijah veriženja blokov.


Podjetje, ki so mu očitali tudi, da ni poročalo o vsebnosti živega srebra v odplakah rudnikov, se je zavezalo tudi, da si bo prizadeval za polovico omejiti onesnaževanje voda in do leta 2030 doseči neto pozitiven vpliv na biotsko raznovrstnost.

Predstavili so tudi pobudo Carbon Vault, s katero poskuša zajeti ogljik iz ozračja in ga zapreti v kimberlit – kamnino, v kateri so v Južni Afriki nahajališča diamantov globoko pod površjem.

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.