Pandemija je povečala prodajo toaletnega papirja, vojna moke in olja

»Vsekakor je doma smiselno imeti varnostno zalogo,« je v intervjuju za znani nemški poslovni dnevnik Handelsblatt dejala Nancy Faeser, nemška zvezna notranja ministrica, članica Socialdemokratske stranke. Intervju je bil objavljen v začetku maja, v Avstriji pa smo že od konca februarja opazili, da ljudje na primer kupujejo več jedilnega olja.

Avstrija: Več prebivalcev, več rasističnih izpadov

Šefi supermarketov, s katerimi smo se pogovarjali v tem obdobju, so nam potrdili, da je povpraševanje za oljem poskočilo, dobava pa ne. Veliko trgovin pogosto nima določenih vrst ali znamk olja, večinoma cenejšega. Povsod pa je dovolj veliko dražjega olivnega olja.

Faeserjeva je poudarila, da lahko danes kibernetski napadi na kritično infrastrukturo resno paralizirajo družbo in dodala, da je smiselno imeti doma rezervo, če bo elektrika izpadla za dalj časa ali če je iz kakršnega koli drugega razloga omejeno vsakdanje življenje. »Pripravljeni moramo biti na sodobne izzive - pandemije, podnebne posledice in vojne nevarnosti.«

Rezerve za nujne primere se ne nanašajo samo na hrano, ampak tudi na higienske izdelke, medicinski material in druge potrebščine. Nemški zvezni inštitut za civilno zaščito v svojem Vodiču za oskrbo v primeru krize in pravilnem vedenju v kriznih razmerah piše, da je cilj imeti rezerv za 10 dni, da se toliko časa lahko preživi brez nakupov.

Kopičenje toaletnega papirja je bilo še posebej izrazito med pandemijo. Foto: Shutterstock

Številni prebivalci Nemčije pa so hiteli v trgovine in kupovali ogromne količine moke in olja takoj po ruskem napadu na Ukrajino in medijskimi sporočili, da Rusija in Ukrajina nista le veliki izvoznici žit, ampak tudi jedilnega olja. Več nemških trgovskih verig in drugih trgovcev s hrano je v nekaterih mestih omejilo prodajo teh živil.

Odzval se je tudi Zvezni statistični urad, ki je naredil posebno analizo skoka določenih nakupov. Že v zadnjem tednu februarja, takoj po začetku ruske invazije na Ukrajino, je prebivalstvo začelo kupovati bistveno več moke in olja kot običajno. V 10. koledarskem tednu letošnjega leta, od 7. do 13. marca, se je prodaja jedilnega olja več kot podvojila, moke pa več kot potrojila v primerjavi s septembrom 2021: prodaja olja je poskočila za 123 odstotkov, moke pa za 206 odstotkov.

V 11. koledarskem tednu letos je prodaja upadla v primerjavi z 10. tednom - olja za 22 odstotkov, moke za 19 odstotkov.  Statistiki ne vedo, ali je to zato, ker se je povpraševanje zmanjšalo (potem ko so zaloge kupili tisti, ki so to želeli) ali pa zato, ker so bile dobave manjše.

Vendar je bila v tistem tednu prodaja moke še zmeraj dvainpolkrat višja (+ 148 %) kot septembra lani, prodaja jedilnega olja pa za tri četrtine višja (+ 76 %). To tudi pomeni, da Nemčija lahko dostavi na trg velike količine živil, veliko višje od običajne porabe.

Izkušnje s kopičenjem potrebščin iz časa pandemičnih zapor leta 2020 kažejo, da je močno povečanje povpraševanja po določenih izdelkih (dezinfekcijska sredstva, toaletni papir, milo, moka in kvas) trajalo približno deset tednov. Po tem se je promet s temi artikli zmanjšal na približno tako visoko raven kot pred krizo.

Ukrajina in Rusija v globoki recesiji, nižja rast v širši soseščini

Stari vzorci vedenja potrošnikov

Kopičenje deficitarnega blaga (oziroma tistega, za katerega se domneva, da ga bo kasneje težje dobiti ali pa bo veliko dražje) je vedenje, ki je značilno za Nemce, pravi Stefan Genth, predsednik Nemškega trgovinskega združenja (HDE). Nemci imajo za kopičenje potrebščin tudi poseben glagol – hamstern, ki je izpeljan iz samostalnika Hamster (hrček). Hamstern v dobesednom prevodu pomeni kopičiti zaloge kot hrček.

Beseda je bila prvič dokumentirana v prvi polovici 19. stoletja. Takšno vedenje je bilo v Nemčiji zelo razširjeno po drugi svetovni vojni, ko so se ljudje peljali na podeželje na Hamsterfahrten (potovanja zaradi kopičenja zalog) zaradi nakupov krompirja, slanine, moke, masti, jajc in drugih živil.

Dr. Christian Chlupsa, univerzitetni profesor v Münchnu, strokovnjak za vedenjsko ekonomijo, je o tej problematiki dal intervju za nemško Ntv. Chlupsa pravi, da spodbude za kopičenje danes prihajajo iz različnih virov. Ena je čredna miselnost. Kupec, ki je prišel v supermarket in tam vidi, da imajo vsi čakajoči pred blagajno dva paketa toaletnega papirja, bo verjetno kupil toaletni papir - vsaj dva paketa. Tudi družbena omrežja danes hitro širijo paniko, poudarja Chlupsa.

Čeprav človek v supermarketu v svoji soseščini vidi, da so police polne steklenic olja, je spodbujen, da ga kupi, če je na družbenih omrežjih opazil, da so nekje drugje police prazne.

Nemčija: Vse več priseljencev, vse manj kristjanov