Avstrija: Več prebivalcev, več rasističnih izpadov
Ob koncu prvega četrtletja letos je število prebivalcev Avstrije preseglo devet milijonov. Avstrija je 1. januarja 2022 imela manj kot 8,98 milijona prebivalcev, 1. aprila letos pa 9,028 milijona prebivalcev. V prvih treh mesecih leta 2021 je bila rast prebivalstva 48.105, kar je več kot v celotnem letu 2021, ko se je število prebivalcev države povečalo za 47.230.
Avstrijsko prebivalstvo raste izključno zaradi priseljevanja, saj je naravni prirastek - saldo števila živorojenih in števila umrlih - že desetletja negativen. Od vseh, ki so se letos priselili v Avstrijo, je največ (83 %) beguncev iz Ukrajine, natančneje povedano begunk, ker so žene v večini.
Etnično in versko ima Avstrija vse bolj živahno prebivalstvo – in številne rasistične, šovinistične in druge ksenofobične ekscese. Združenje ZARA (Civilni pogum in antirasistično delovanje), ustanovljeno leta 1999, objavlja letna poročila o rasizmu v Avstriji. Nedavno je predstavilo Poročilo o rasizmu 2021: Analiza rasističnih napadov in rasističnih struktur v Avstriji. V njem je napisano, da so se nekateri trendi v državi okrepili.
Po terorističnem napadu dunajskega islamista novembra 2020, v katerem je ubil štiri osebe (terorista je takoj zatem smrtno zadela policijska krogla), je Avstrija lani uvedla sveženj protiterorističnih ukrepov. Objavljen je tudi Islamski geografski zemljevid, ki prikazuje, v katerih delih Avstrije delujejo muslimanska združenja in kje so džamije.
Čeprav je zemljevid projekt dunajske univerze, Inštituta za islamske teološke študije, je to dodatno razplamtelo javno razpravo v smeri vsesplošnega suma delovanja muslimanov proti avstrijski državi in družbi. Poročilo o rasizmu 2021 navaja, da vsi ti ukrepi omejujejo svobodno izražanje mnenj muslimanov in muslimank, pa tudi njihove verske pravice in pravico, da niso diskriminirani.
Opazen trend je tudi, da so teorije zarote, ki se širijo po družbenih omrežjih in imajo številne zarotnike tudi v Avstriji, pogosto antisemitske. To se je pokazalo lani, predvsem na demonstracijah proti obveznemu cepljenju in drugim državnim ukrepom proti širjenju covida-19.
ZARA kritizira tudi pretirano stroge predpise Avstrije glede pridobitve avstrijskega državljanstva. Ne nazadnje Avstrija lani ni uresničila tega, kar je zvezna vlada obljubila v svojem programu – ustanovitev neodvisne državne institucije za pritožbe, ki naj bi preiskovala tudi rasistično motivirano policijsko nasilje.
Smrt vezanega Afričana, obkroženega s policisti
Avstrija ima veliko manj policijskega nasilja z rasističnim prizvokom kot na primer ZDA, a tudi v njej je bilo bolečih primerov. Najbolj znan primer je Marcusa Omofume (1973-1999), iz Nigerije, ki je leta 1994 emigriral v Nemčijo. Nemčija je njegovo prošnjo za azil zavrnila, zato se je leta 1998 na skrivaj preselil v Avstrijo, kjer je tudi zaprosil za azil z argumentom, da so ga v Nigeriji preganjali zaradi vere.
Avstrija tega ni štela za utemeljen razlog za podelitev azila. Dve instanci sta njegovo prošnjo za azil zavrnili. Nato so ga zaprli. V priporu je bil več kot štiri mesece. Prvega maja 1999 pa so ga z letalom Dunaj-Sofija odpeljali iz Avstrije. Omofuma se je prisilni deportaciji upiral, zato so ga policisti na letalu z lepilnim trakom okoli prsnega koša privezali za sedež ter mu prilepili usta in del nosu. Omofuma je umrl na letalu. Večina sodnih izvedencev, ki so delali na primeru, se strinja, da je bil vzrok smrti zadušitev.
Pred nekaj leti je bil na začetku dunajske Mariahilferstrasse, največje nakupovalne ulice v Avstriji, na novoimenovanem Trgu človekovih pravic postavljen tri metre visok in več ton težak Kamen Marcusa Omofume. Kip iz črnega afriškega granita je na lastne stroške izdelala avstrijska umetnica Ulrike Troger. In ta spomenik je bil pogosto oskrunjen z rasističnimi sporočili.
Žalitve in drugi primeri rasizma v vsakdanjem življenju v Avstriji niso redki. Leta 2021 je ZARA dokumentirala in obdelala 1977 prijav rasizma v državi. Največ jih je bilo na internetu (1177 primerov), nato v javnem prostoru (273), v proizvodnih in transportnih podjetjih (185), v državnih institucijah (112), v drugih poslovnih okoljih (104), v policiji (102) ter na politični in medijski sceni (84). Ženske so dvakrat pogostejše žrtve rasističnih žalitev in fizičnih napadov v javnosti.
Eden zanimivih primerov diskriminacije je predmet aktualnega sodnega postopka delovnega prava. Podjetnik je odpustil svojega delavca, potem ko je ta prijavil, da je bil v podjetju izpostavljen rasističnim žalitvam. Najprej mu je kolegica rekla, da je "neumna opica". Nato je prejel paketek od anonimnega pošiljatelja s čokoladnimi bananami in nalepkami opic.
To je prijavil svojemu šefu, ki ga je naslednji dan odpustil – čeprav naj bi odpuščeni prej veljal za nadpovprečno dobrega delavca. Odpuščeni je tožil (nekdanjega) delodajalca, ker je prepričan, da je bila odpoved nezakonito motivirana. Meni, da je bilo lastniku lažje odpustiti edinega sodelavca druge barve kože, kot pa se soočiti s problemom rasizma v svojih vrstah. Delodajalec zanika, da bi bil to razlog za odpoved. Sodišče še ni odločilo o zadevi.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
