Nemčija: Vse več priseljencev, vse manj kristjanov

Že pol stoletja neprekinjeno ima Nemčija negativen naravni prirastek prebivalstva. Vsako leto, od 1972 do 2021, torej že 50 let zapored je število umrlih oseb večje od števila živorojenih v državi.

Kljub temu število prebivalcev Nemčije v zadnjih petih desetletjih ni upadlo, ampak se je povečalo – zaradi velikega števila priseljencev.

Istočasno je opazen tudi trend zmanjšanja članstva v dveh največjih verskih skupnostih v Nemčiji. Pripadniki rimokatoliške in evangeličanske cerkve so v zadnjem času – prvič po več stoletij - postali manjšina v državi.

Tatove plemenitih kovin mika nakit - in avtomobilski katalizatorji

Skoraj dve tretjini prebivalcev Nemčije je iz drugih evropskih držav

Sredi aprila je nemški statistični urad objavil, da je leta 2021 okoli 22,3 milijona ljudi v Nemčiji oziroma 27,2 odstotka celotnega prebivalstva (dobrih 83 milijonov) imelo Migrationshintergrund, kar pomeni (i)migrantsko poreklo oziroma priseljenske korenine. S tem izrazom se opisuje vsaka oseba, katere vsaj eden od staršev ni bil rojen z nemškim državljanstvom. Število prebivalcev Nemčije v tem segmentu nenehno raste. Tudi lani se je zvečalo, za dva odstotka.

Nekaj ​​več kot polovica prebivalcev Nemčije s priseljenskim poreklom (53 %) ima nemško državljanstvo. Več kot polovica teh "novih" Nemcev ima državljanstvo že od rojstva, ker ima vsaj en njihovih staršev tuje državljanstvo, ali je prej imel tuje državljanstvo in je nato pridobil nemško, ali je bil posvojen v Nemčiji, ali je potomec Nemcev iz vzhodne Evrope oziroma (nekoč številnih) nemških izseljencev v obdonavske države jugovzhodne Evrope, ki so se vrnili v Nemčijo.

Nemška zakonodaja daje potomcem nemških izseljencev na vzhod in jugovzhod Evrope pravico, da se naselijo v Nemčiji in pridobijo državljanstvo.

Po padcu železne zavese leta 1989 je Nemčija tako pridobila precejšnje število prebivalcev, predvsem iz Poljske, Romunije, Rusije in nekaterih drugih držav, ki so nastale po razpadu ZSSR.

Preostalih 47 odstotkov prebivalcev Nemčije s priseljenskim poreklom je tistih, ki (še) nimajo nemškega državljanstva. Teh je skoraj 10,6 milijona.

Skoraj dve tretjini (62 %) vseh prebivalcev Nemčije s priseljenskim poreklom je iz drugih evropskih držav. Skupaj jih je 13,9 milijona, od tega 7,5 milijona iz sedanjih članic EU.

Drugi največji vir priseljencev v Nemčijo je Azija, iz katere je zdaj 5,1 milijona prebivalcev Nemčije -   več kot dve tretjini so z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Iz Afrike je zdaj v Nemčiji več kot milijon prebivalcev s priseljenskim poreklom. Še 700.000 jih ima korenine v Severni, Srednji in Južni Ameriki, in Avstraliji.

Po državah je največji delež prebivalcev z imigrantskim poreklom iz Turčije (12 %). Sledijo ji Poljska (10 %), nato Ruska federacija (6 %), Kazahstan (6 %), Sirija (5 %) itd. Nekaj ​​manj kot 1,4 odstotka ali okoli 308.000 jih ima korenine v Ukrajini, iz katere se je število beguncev v Nemčijo v zadnjih dveh mesecih močno povečalo.

Nemci in Avstrijci zdaj kupujejo bistveno manj novih avtomobilov

Erozija krščanske večine

Kristjani v Nemčiji imajo še vedno večino v primerjavi s pripadniki drugih ver in ateisti, a zelo tesno. Letos je bila "zgodovinska cezura", je tega aprila, pred veliko nočjo, dejal Carsten Frank, družboslovec iz fowida, nemške Raziskovalne skupine pogledov na svet. Frank je to povedal potem, ko je bilo v začetku letošnje pomladi ocenjeno, da pripadniki dveh največjih verskih skupnosti v Nemčiji: evangeličanske in rimokatoliške, ne predstavljajo več večine prebivalstva države.

V Nemčiji vse manj kristjanov. Foto: Christian Mang/Reuters

Uradni podatki kažejo, da je bilo 31. decembra 2020 v Nemčiji 42,4 milijona protestantskih in katoliških kristjanov, kar je 51 odstotkov celotnega prebivalstva. Manj kot štiri milijone (4,8 % prebivalstva) je pripadnikov drugih krščanskih in ostalih verskih skupnosti, brez veroizpovedi pa 33,8 milijona (40,7 % prebivalstva).

Število protestantov in katoličanov v Nemčiji se je leta 2020 zmanjšalo za 885.000, kar ni nič nenavadnega. Upad je v zadnjih treh četrt stoletja konstanten: leta 1950 je bilo 90 odstotkov nemškega prebivalstva protestantov ali katoličanov; štiri desetletja pozneje, leta 1990, je ta delež padel na 72 odstotkov; ocenjuje se, da je letos padel za 50 odstotkov. Dve največji nemški cerkvi sta v zadnjem času letno izgubili med 0,6 in 0,8 odstotka članstva.

Kristjani imajo v Nemčiji še zmeraj majhno večino zaradi pripadnikov pravoslavnih in nekaterih drugih krščanskih cerkva. Očitno je, da velike krščanske verske skupnosti ne uspejo držati vernikov v svojih čredah. "Krščanstvo je ena religij, ki se jih je treba naučiti," pravi Frank in spomni, da mladi živijo v vse bolj liberalnih družinah, v katerih je manj obredov in pouka o tem, kaj pomeni vera.

Nemčija: 5300 evrov zdravstvenih stroškov na prebivalca letno