Od ideje do izdelka: Gorska kmetijska mehanizacija Lavrih

Kmetijski stroji in priključki, ki niso prilagojeni za hribovit teren, so v Sloveniji vsako leto vzrok za nesreče pri delu. Mladi podjetnik in bodoči inženir strojništva Rok Gartnar iz Poljanske doline nam je pojasnil, da morajo kmetijski stroji, primerni za gorski svet, imeti nižje težišče, določene varnostne sisteme in nekatere druge funkcije, ki jih na ravnih površinah ne potrebujemo. Pravi, da je prve 'grablje' oziroma pobiralni zgrabljalnik izdelal iz potrebe po prilagojenem stroju za strm teren in ker »se mu poleti ni ljubilo grabiti sena«. Poleg tega je razvil in izdelal še tračni obračalnik, že nekaj časa pa snuje in razvija svoj gorski traktor.

Pojasnil nam je, da je zgrabljalnik Lavrih AlpFlow razvijal tri leta in da imajo nekaj podobnega na svetovnem trgu le še Švicarji. Glede podobnosti je kmalu začel prejemati opozorila, zaradi česar se je odločil, da bo svoj stroj patentiral. V hecu je dejal, da je s tem izgubil nekaj let življenja. Sicer pa smo ga povprašali o samem poteku izdelave in s kakšnimi težavami se je soočil med pandemijo. Zaupal nam je tudi ambiciozne načrte za prihodnost: kako namerava svoje podjetje Lavrih povezati z okoliškimi kmeti in pridelovalci hrane, kaj bo počel v Avstraliji ter kdaj lahko pričakujemo prvi v Sloveniji razvit in izdelan gorski traktor.

Smejali so se, ko je rekel, da bo zasnoval gorski traktor

Gartnar pojasnjuje, da se je njegova podjetniška pot začela, ko se je v srednji šoli odločil, da bo zasnoval gorski traktor. »Ko sem rekel, da bom izdelal svoj gorski traktor, so se vsi smejali in norčevali, ampak vedno sem govoril, da ne bom zaposlen v nobenem podjetju.« Takrat je sicer naredil seminarsko nalogo o gorskem traktorju, nato pa je idejo začasno opustil. Po končani višji šoli je nekaj mesecev pomagal pri vaškem varilcu, obenem pa začel razvijati svoj prvi zgrabljalnik.

Povedal je, da se je ideja razvila iz potrebe in navedel preprost razlog: »Poleti se mi ni ljubilo grabiti sena.« Ko je bil prvi gorski zgrabljalnik dokončno razvit, so ponudbe kmalu začele prihajati, vseskozi pa je idejo še izboljševal. »Nato smo prišli do točke, ko smo imeli že zelo dobro razvit gorski pobiralni zgrabljalnik in ugotovili, da ima švicarsko podjetje Rapid že patentiran podoben sistem.« Kmalu so jih začeli opozarjati, naj prenehajo z izdelavo.

Namesto da bi prenehal z izdelavo, se je 26-letnik odločil nadaljevati. »Tako dolgo sem hodil v odvetniško patentno pisarno, da smo našli način in zaobšli njihov patent. Sicer so bile potrebne določene spremembe zgrabljalnika in sprva sem mislil, da ta zato ne bo dobro deloval. Kasneje sem ugotovil, da smo zasnovali še boljši stroj.«

Na svetu sta torej zaenkrat dva različna patenta za gorski zgrabljalnik; prvega ima švicarsko podjetje, drugega pa slovensko podjetje Lavrih. Je pa to zgolj en del proizvodnje v njihovem podjetju. Poleg različnih modelov zgrabljalnika proizvajajo še tračne obračalnike in druge gorske kmetijske stroje, nedavno pa so se preusmerili še v izdelavo gorskih cistern.

»Smo pionirji v hidravliki in lahko rečem, da smo na tem področju eni izmed najboljših v Evropi,« pojasnjuje Gartnar. Razvili so namreč svojo batno črpalko in batne radialne hidro motorje, ki so podsklop za gorske kosilnice in gorske robote. Imajo dva pogonska sistema, na katera lahko priključijo različne priključke. »Prvi, že razvit sistem, ima od devet do 40 konjskih moči, drugi sistem, ki je še v fazi razvoja, pa ima od 40 do 100 konjskih moči.«

Posel je postal bolj tvegan

Nedavno se je podjetje Lavrih, Rok Gartnar samostojni podjetnik prekvalificiralo v družbo z omejeno odgovornostjo. »To smo naredili zato, ker je postal posel bolj tvegan in ker so zdaj v igri večje vsote denarja, saj smo letos prodali približno 300 strojev. « Eden izmed glavnih razlogov za prekvalifikacijo pa je tudi ta, da se trenutno odločajo za nakup zemljišč in nepremičnin.

»Začeli bomo z gradnjo poslovnih in proizvodnih prostorov, ki bodo vključevali tudi razstavni prostor, ogromne sejne sobe, gostilno in sobe za prenočitev.« Podjetje Lavrih želi namreč svojim strankam ponuditi vse na enem mestu; od prostora za izobraževanje, do pogostitve in prenočišča. Mnoge njihove stranke namreč prihajajo tudi iz nekoliko bolj oddaljenih držav, denimo iz Švice. V svoj sistem želijo vključiti tudi okoliške kmete in kmetije. »Seveda to niso načrti, ki jih bomo dosegli naslednje leto, vendar jih nekoč bomo.«

Lokalen razvoj pa spodbujajo že zdaj, saj imajo približno 15 kooperantov, s katerimi sodelujejo. V tujini naročajo le, česar v Sloveniji ne morejo dobiti, denimo hidravlične črpalke ali razne ventile. »Prav s tem smo imeli največje probleme, ko se je marca lani začela pandemija. Skoraj 80 odstotkov vseh hidravličnih komponent namreč naročamo iz Italije, ki se je takrat popolnoma zaprla. Takrat smo tudi prišli do ugotovitve, da poskusimo čim več stvari razviti v hiši in da postanemo čim bolj neodvisni od zunanjih dobaviteljev.«

Koliko vas je zaposlenih v podjetju Lavrih?

»Vseh skupaj nas je približno 10 zaposlenih. Pomagata mi tudi dva mlajša brata, Jošt in Mohor, ki sicer še obiskujeta srednjo šolo,« pravi Gartnar in dodaja, da čez leto število zaposlenih niha, saj pred zimo in pozimi ni toliko dela. Prav zaradi tega si želijo vstopiti na avstralski in novozelandski trg, kjer je ravno obratna sezona kmetovanja, s čimer bi lahko proizvodnja tekla celo leto.

Pravi, da sicer približno 30 odstotkov gorskih kmetijskih strojev prodajo v Sloveniji, drugi pa gredo še v Avstrijo, Švico, Nemčijo, Francijo in Norveško. V prvem celotnem letu poslovanja, leta 2019, so sicer ustvarili približno 40.000 evrov prihodkov, leta 2020 približno 380.000 evrov, letos pa pričakujejo približno 700.000 evrov prihodkov. »Naš cilj je, da naslednje leto to številko še podvojimo in ustvarimo 1,4 milijona evrov prihodkov in to s prodajo doma izdelanih strojev,« pravi 26-letni Gartnar.

Kaj vas žene naprej?

»Predvsem inovacije in želja, da bi s svojim delom pomagal širšemu lokalnemu okolju. Kot mlado podjetje imamo še veliko prostora za razvoj in širjenje ekipe,« pravi Gartnar in dodaja, da je eden izmed njegovih naslednjih ciljev dokončno razviti in izdelati gorski traktor. To namerava doseči predvidoma do leta 2025.