Nepremičnine na Hrvaškem kupujejo predvsem tujci
V letu 2020 je bil vsak četrti kupec nepremičnine na Hrvaškem tuji državljan, poroča Poslovni dnevnik. Medtem ko je bilo leta 2010 med kupci le 14 odstotkov tujcev, je teh v zadnjih letih vedno več.
Največ prodanih stanovanj in apartmajev na obali, najmanj v Medžimurju
Med letoma 2010 in 2020 je bilo na Hrvaškem vsega skupaj prodanih 314.000 nepremičnin, od tega je bilo 23.000 stanovanj prodanih lani, navajajo hrvaški mediji. Najvidnejšo vlogo med kupci imajo tuji državljani, saj so v zadnjih 10 letih kupili kar 60.000 stanovanj in apartmajev.
Tujci se pričakovano večinoma zanimajo za nepremičnine na obali, nekaj malega pa so kupovali tudi na celini, predvsem v Medžimurju in v Varaždinski županiji.
Štiri od 10 prodanih nepremičnin v Istrski županiji je lani šlo v roke tujim državljanom. Medtem so tujci kupili tri od 10 nepremičnin v Primorsko-goranski županiji, vsako četrto v Zadrski županiji, 16 odstotkov stanovanj pa so kupili v Splitsko-dalmatinski županiji.
Kot poroča poslovni dnevnik, je v Medžimurju in Varaždinski županiji nepremičnino kupilo le okrog dva odstotka tujcev.
Večje in boljše parcele so že razdeljene
Večji naval tujih kupcev se na Hrvaškem pričakuje leta 2023, ko se izteče 10-letno prehodno obdobje prepovedi prodaje kmetijskih zemljišč tujim državljanom.
Leta 2020 je bilo prodanih 34.000 kmetijskih parcel za slabih 200 milijonov evrov s povprečno ceno 3300 evrov na hektar. Hrvaški mediji navajajo, da je cena za hektar kmetijskega zemljišča skoraj šestkrat nižja kot v Sloveniji, v Italiji pa je kmetijska parcela kar 13-krat dražja. Na Madžarskem stane hektar kmetijskega zemljišča 4700 evrov, v Romuniji pa 5000 evrov.
Željko Lovrinčević, analitik na Ekonomskem inštitutu je povedal, da so večje in boljše parcele že razdeljene, k čemur je pripomoglo tudi to, da so jih tujci doslej lahko kupovali prek podjetij.
»Kdor kupuje zemljišče v Slavoniji, pa tega ne počne iz špekulativnih razlogov, ampak se želi ukvarjati s kmetijstvom, se bo soočil z velikim problemom pomanjkanja delavcev,« je dejal Lovrinčević.
Hrvaška se namreč že nekaj časa bori s pomanjkanjem sezonskih delavcev. Veliko jih je namreč zaradi boljših pogojev dela odšlo v tujo državo. »Nimamo dovolj ljudi niti za obiranje jabolk,« je zaskrbljen Lovrinčević.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
