Nemčija: Ženska prvič postane mama po 30. rojstnem dnevu

Včasih je veljalo za normalno in se pričakovalo, da bodo mladi kmalu po polnoletnosti, pri približno 20 letih, postali starši. Predvsem ženske matere. V zadnjih desetletjih povprečna starost staršev – tako mater kot očetov – vztrajno narašča, kar je eden od razlogov, da se družba stara. V Nemčiji je na primer število žensk, ki rodijo prvega otroka, ko so starejše od 35 let, v zadnjem času bistveno večje od števila tistih, ki postanejo matere pred 25. rojstnim dnem.

Toksična moškost stane Nemčijo 63 milijard evrov na leto

Naravna rast prebivalstva Nemčije je negativna že natanko pet desetletij. Od leta 1972 vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Lani so v Nemčiji zabeležili 795.500 živorojenih otrok, kar je največ v zadnjih četrt stoletja, od leta 1997, vendar je istočasno umrlo precej več ljudi. V Nemčiji je v letu 2021. umrlo 1.020.000 ljudi, kar spet pomeni velik negativni naravni prirast prebivalstva, tokrat za 224.500.

Hkrati pa zaradi boljše preventive bolezni, medicinskega napredka in drugih dejavnikov povprečna pričakovana življenjska doba prebivalstva nenehno raste. Ljudje se pa vse manj odločajo za starševstvo in če že, to ustvarijo veliko poznejše kot prejšnje generacije, kar pomembno vpliva tudi na demografijo Nemčije in drugih evropskih držav.

Sodobna ženska v Nemčiji v življenju v povprečju rodi 1,53 otroka, kar je daleč pod številom, potrebnim za vzdrževanje prebivalstva (v industrijsko razvitejših državah sveta je slednje okoli 2,1). To je problem celotne EU, kjer je bilo leta 2020 povprečno število otrok na žensko v vseh 27 državah članicah 1,50. Najvišje je v Franciji: 1,83, najnižje pa na Malti: 1,13, v Sloveniji pa je 1,59.

V Nemčiji ženska prvič postane mama po 30. rojstnem dnevu, moški oče po 33. Foto: Shutterstock

Vedno manj mladih ob hkratnem povečanju števila starih spreminja demografsko sliko v državi na način, ki ga doslej še ni bilo opaziti. Povprečna starost prebivalstva Nemčije je bila v letu 2011 okoli 43,9 leta, na začetku lanskega leta pa 44,6 leta. Zdaj je vsak drugi prebivalec Nemčije starejši od 45 let, vsak peti pa ima več kot 66 let. Ohranjanje ravni celotne populacije in preprečevanje še hitrejšega staranja družbe je mogoče le zahvaljujoč priseljevanju.

Veliko raziskav se izvaja o tem, zakaj se ne rodi več otrok in zakaj so nosečnice vse starejše. Študije kažejo, da so visoki stroški, povezani z otroki, želja po samouresničitvi, izobraževanju in poklicni karieri, pa tudi različni strahovi pred prihodnostjo (bojazen za delovno mesto, finančna negotovost, globalne podnebne in družbene spremembe itd.) glavni razlogi, da ženske odlašajo s starševstvom, ali sploh ne rodijo.

Nezmožnost najti ustreznega partnerja je tudi med razlogi, zakaj veliko žensk nima otrok. Po nedavni raziskavi je takšnih v deželi Brandenburg le šest odstotkov, vendar je v mestu-deželi Bremen pomanjkanje partnerja za skoraj vsako drugo žensko razlog, da ni (še) rodila.

Najbogatejše ženske na svetu so dedinje

Starost staršev nenehno raste

Nemški zvezni statistični urad je pred kratkim sporočil, da so v letu 2020 moški, ki so prvič postali očetje živorojenega otroka, v povprečju bili stari 33,2 leta. Te številke rastejo iz desetletja v desetletje. Leta 2015 je bila povprečna starost moškega, ki je prvič postal oče, 32,8 leta. Podobna slika je pri materah: leta 2020 je bila povprečna starost matere ob prvem porodu 30,2 leta, v letu 2010 pa 29 let. Povprečna starost obeh staršev prvorojenca se torej vsako leto poveča za približno en mesec.

Podoben trend odlašanja starševstva je opazen po vsej EU. Po podatkih Eurostata je bila v EU leta 2020 povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 29,5 leta. Najvišja je v Italiji, kjer je mati prvega otroka v povprečju stara 31,4 leta. Sledita Španija (31,2) in Luksemburg (31,0). Najmlajše mame pa so v Bolgariji (26,4) Romuniji (27,1) in na Slovaškem (27,2).

Mladost v telesu

Trije od desetih porodov s carskim rezom

Več kot 95 % otrok v Nemčiji se v zadnjih letih rodi v porodnišnicah. V njih približno tri od desetih porodov opravijo z operacijo, imenovano Sectio caesarea, s carskim rezom. Čeprav pogostost carskih rezov zadnja leta stagnira, se je njihov delež v zadnjih treh desetletjih skoraj podvojil: leta 1991 je bil 15,4-odstoten, leta 2020 pa 29,7-odstoten. V večini dežel na vzhodu Nemčije je ta delež podpovprečen, na zahodu pa nadpovprečen. Relativno največ carskih rezov je bilo leta 2020 v Schleswig-Holsteinu, točno tretjina vseh rojstev (33,3 %).

Rekordno majhno število porok

Poroka danes ni več (moralni) pogoj za starševstvo, a nemški statistiki pozorno spremljajo število porok v državi. Od zgodnjih 1960-ih letih, razen redkih izjem, je v Nemčiji jasen trend upadanja. Lani je zabeležen negativen rekord števila porok v zadnjih 100 letih: leta 2021 se je poročilo 357.799 parov, kar najmanj od konca prve svetovne vojne - in za dobro tretjino manj kot pred 50 leti.

Poletje v Nemčiji: Vožnja po državi za 9 evrov na mesec