Nemčija: Ozka grla v dobavi ovirajo gospodarsko rast

Avtomobilska industrija, strojegradnja, proizvodnja električnih aparatov in gradbeništvo so nekatere zelo močne in globalno izvozno uspešne veje nemškega gospodarstva. V zadnjih mesecih so se te in nekatere druge večje panoge soočile z velikim povečanjem povpraševanja, ki pa ga, paradoksalno, pogosto ne morejo zadovoljiti. Primanjkljaj surovin, polizdelkov in komponent je eden od razlogov, zakaj so napovedi nemške gospodarske rasti za letos nižje kot pred nekaj meseci.
 
Gospodarstvo v evropskih državah letos močno okreva, v Nemčiji pa je ta trend počasnejši. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je spomladi napovedala, da bo letošnja rast nemškega bruto domačega proizvoda 3,3-odstotna, vendar je bila napoved v začetku jeseni znižana. Napovedana rast tako zdaj znaša 2,9 odstotka BDP. Po tem kazalniku je Nemčija 17. od 20 držav, ki jih je analizirala OECD. Nižjo rast pričakujejo med drugim v Rusiji in na Japonskem. Pri tem je treba upoštevati, da je bil leta 2020 upad nemškega BDP bistveno manjši kot v večini drugih držav. Znašal je le pet odstotkov.
 
»Avtomobilsko in proizvodno industrijo, ki sta zelo odvisni od svetovne trgovine, so še posebej močno prizadela ozka grla pri dobavi in ​​druge logistične težave. Seveda je to upočasnilo okrevanje nemškega gospodarstva,« je za Reuters dejala Nicola Brandt, voditeljica berlinskega OECD centra. Tudi nemške strokovne skupine, ki spremljajo domače gospodarstvo, so svoje napovedi popravile navzdol. Zdaj napovedujejo 2,1 do 3,5 odstotka rasti. V ekonomskih inštitutih pričakujejo, da se bodo mednarodne dobavne verige v zadnjem četrtletju letošnjega leta večinoma stabilizirale in da bo imelo nemško gospodarstvo v naslednjem letu spet nekoliko močnejšo rast.
 
OECD je popravil napoved rasti nemškega BDP za leto 2021 navzgor; s prejšnjih 4,4 na 4,6 odstotka. Za ves svet po drugi strani napoveduje 5,7 odstotka rasti BDP v tem letu in 4,5 odstotka v letu 2022. V OECD poudarjajo, da je svetovni BDP zdaj višji, kot je bil pred pandemijo covida-19.

Pesimizem se širi

 
Inštitut ifo - Leibnizov inštitut za ekonomske raziskave v Münchnu - ki tradicionalno preučuje stališča direktorjev nemških podjetij in splošno poslovno klimo v državi, je v petek, 24. septembra, objavil svoj najnovejši Indeks poslovnega ozračja. Za avgust je znašal 99,6 točke, za september pa 98,8. To je že tretji mesec zapored, ko je indeks padel. Težave z dobavo surovin, polizdelkov in različnih sestavnih delov so povzročile »recesijo ozkih grl« v nemški industriji. Kar 70 odstotkov industrijskih podjetij poroča o težavah v dobavni verigi. Poleg tega namerava vsako drugo nemško industrijsko podjetje zvišati cene svojih izdelkov zaradi velikega zvišanja cen komponent, ki jih vgrajujejo v svoje izdelke.
 
S temi težavami se soočajo tudi nekateri znani nemški velikani; na primer Daimler. Zaradi pomanjkanja elektronskih čipov so morali zaposleni v tovarni Mercedes v Bremnu avgusta letos delati s krajšim delovnim časom. Tovarna sicer zaposluje 12.000 ljudi. Tudi nekatere druge Daimlerjeve tovarne - v Rastattu, kjer dela 6500 ljudi, v Sindelfingnu, kjer je število zaposlenih 25.000, in v madžarskem Kecskemétu, kjer dela približno 4700 ljudi - so morale za nekaj dni ali tednov ustaviti ali upočasniti proizvodnjo. Tudi drugi veliki nemški avtomobilski koncerni so imeli in še vedno imajo težave z dobavo čipov.
 
Tudi drugi dejavniki upočasnjuje nemško industrijsko proizvodnjo. Podjetje Lahntechnik iz Nassaua, nedaleč od Koblenza, ki proizvaja hladilne enote za stroje v različnih industrijah, se je spomladi soočilo s pomanjkanjem jeklenih pločevin. Po tem so se začele vrstiti težave pri nabavi elektronskih komponent, pump, ventilatorjev, hidravličnih cevi itd. Tudi les je danes deficitarno blago, saj je bilo občasno zaradi pomanjkanja transportnih palet nemogoče dobiti naročene komponente.
 
Podobno je v mnogih obrtnih podjetjih. Konec avgusta je osrednje združenje nemških obrtnikov objavilo informacijo, da ima velika večina njihovih članov težave pri nabavi potrebnega materiala in polizdelkov. Maja so imela takšne težave tri od petih nemških obrtnih podjetij, avgusta pa tri od štirih.
 
Upočasnitev nemškega izvoza na Kitajsko je še en razlog za nelagodje med nemškimi industrijalci. V prvih šestih mesecih leta 2021 je imel ta v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani veliko rast, kar 19 odstotkov, in dosegel 53 milijard evrov. Letos julija, prvič po lanskem avgustu, je padel; znašal je 8,4 milijarde evrov, kar je 3,9 odstotka manj kot julija 2020. To je drugi največji mesečni upad po maju 2020, ko je v prvem valu covida-19 nemški izvoz na Kitajsko padel za dobrih 12 odstotkov.