Nemčija, Avstrija, Švica: Trg dela okreva
»Na splošno je bil razvoj trga dela v letu 2021 dober,« je v začetku januarja sklenil Detlef Scheele, predsednik upravnega odbora nemške zvezne agencije za zaposlovanje v Nürnbergu. Podobno stanje je v Avstriji in Švici.
Na nemškem trgu dela so se v začetku leta 2021 še čutile posledice pandemije covida-19 in ukrepov, ki so bili sprejeti proti njenemu širjenju, od poletnih mesecev dalje pa je prišlo do očitno večje zaposlenosti. Če se pri dobavah surovin in polizdelkov - predvsem v podjetjih predelovalne industrije - ne bi pojavljala ozka grla, bi bila zaposlenost še večja.
V Nemčiji se je lani, tako kot vsako leto od leta 1972 dalje, rodilo bistveno manj prebivalcev, kot jih je umrlo. Vendar pa je v zadnjih več kot treh desetletjih od združitve Nemčije število prebivalcev zaradi številnih priseljencev večji del tega obdobja naraščalo. Izjemi sta bili leto 1998 in obdobje 2003-2010. V vseh ostalih letih od leta 1990 je bilo število priseljenih večje od vsote negativnega naravnega prirasta in števila izseljencev iz Nemčije.
Število zaposlenih v Nemčiji je lani ostalo zelo podobno tistemu v letu 2020, torej dobrih 44,9 milijona. V sistem obveznega socialnega zavarovanja je bilo sredi lanskega leta vključenih 33,8 milijona zaposlenih, kar je skoraj pol milijona več kot sredi leta 2020 in skoraj 400.000 več kot junija 2019, ko še ni bilo pandemije.
Logično je, da če število prebivalcev stagnira in število zaposlenih raste, upada število brezposelnih. Leta 2021 je imela Nemčija povprečno 2.613.000 brezposelnih, kar je 82.000 manj kot leta 2020. Stopnja brezposelnosti se je torej znižala za 0,2 odstotka na 5,7 odstotka.
Lani se je močno zmanjšalo tudi število zaposlenih, ki so zaradi pandemije in lockdownov delali krajši delovni čas ali so bili začasno doma. Država jim je hkrati povrnila dobršnji del plač. Vrhunec sistema ukrepov, imenovan 'skrajšano delo' (Kurzarbeit), je bil dosežen aprila 2020, ko je bilo vanj vključenih skoraj šest milijonov ljudi. V povprečju je bilo leta 2020 v tem sistemu 2,94 milijona zaposlenih. Leta 2021 se je to število nato močno zmanjšalo, in sicer na 1,85 milijona.
Istočasno je poskočilo povpraševanje po delovni sili. V povprečju je bilo v Nemčiji v letu 2021 706.000 prostih delovnih mest, kar je 92.000 več kot leta 2020.
Avstrija: Nižja brezposelnost kot pred pandemijo
Konec decembra 2021 je avstrijski zavod za zaposlovanje (AMS) beležil 402.378 brezposelnih in tistih, ki se na AMS dodatno usposabljajo ali prekvalificirajo. To ni le 123.406 ljudi manj kot konec leta 2020, ampak tudi približno 5000 manj kot decembra 2019, ko še ni bilo pandemije. Po metodologiji Eurostata je Avstrija v leto 2022 vstopila s 5,8-odstotno stopnjo brezposelnosti.
Povpraševanje po delovni sili je v Avstriji te dni dvakrat večje kot konec leta 2020. Konec lanskega decembra je bilo na voljo 102.193 prostih delovnih mest. To je 51.583 ali skoraj 102 odstotka več od števila razpisanih delovnih mest ob koncu leta 2020. Poskočilo je tudi število odprtih mest za vajence; in sicer za 52,6 odstotka na 6916.
Švica: Za četrtino manj brezposelnih
V Švici je bila lani brezposelnost bistveno nižja kot leta 2020, je v prvi polovici januarja sporočil švicarski državni sekretariat za gospodarstvo. V leto 2021 je Švica vstopila s 121.728 brezposelnimi, kar je 25,6 odstotka manj kot konec leta 2020.
Lani je bilo v državi povprečno 137.614 iskalcev zaposlitve, kar je 5,6 odstotka manj kot leta 2020. Lanskoletna stopnja brezposelnosti v Švici je padla na 3,0 odstotka. To je zelo nizka stopnja brezposelnosti, skoraj za pol nižja kot v Nemčiji ali Avstriji, vendar pa število brezposelnih v Švici še vedno ni nižje kot konec leta 2019. Ob koncu leta 2021 je bilo v Švici 4451 registriranih brezposelnih več kot ob koncu leta 2019.
V Švici, kot tudi v Nemčiji in Avstriji, je omenjeni sistem skrajšanega dela lani bistveno omilil vpliv pandemije na trg delovne sile. Februarja 2021 je država na ta način pomagala skoraj 524.000 ljudem. Do oktobra 2021 se je njihovo število zmanjšalo na 48.264.