Nemčija: 5300 evrov zdravstvenih stroškov na prebivalca letno

Od začetka pandemije covida-19 so se skupni zdravstveni stroški v mnogih državah, vključno z Nemčijo, močno povečali. Zanimivo je, da podnebne spremembe povzročajo tudi povečane stroške, torej povečano število bolnikov v določenih segmentih zdravstva.

Avstrija: Cene rastejo, standard pada, poslanci se prepirajo

Zdravstveni stroški strmo navzgor

ZDA so država, v kateri imajo zdravstveni stroški že nekaj desetletij sorazmerno največji delež na svetu, Nemčija pa je v zadnjem času na drugem mestu. Pred pandemijo covida-19, leta 2019, je bil delež izdatkov za zdravstvo v ameriškem bruto domačem proizvodu (BDP) 17,6 odstotka, v Nemčiji pa 13,9 odstotka. Leta 2020 se je skupni gospodarski izvoz ZDA zmanjšal za 2,2 odstotka, zdravstveni stroški pa so poskočili za 9,7 odstotka, predvsem zaradi rapidnega povečanja zveznih izdatkov za boj proti covidu-19. V letu 2020 je delež izdatkov za zdravstvo v ZDA dosegel 19,7 odstotka BDP.

Podoben trend je v Nemčiji. Leta 2019 je za zdravstvo šlo 11,9 odstotka BDP, leta 2020 (v katerem je BDP padel za štiri odstotke, zdravstveni stroški pa so se povečali za 6,9 odstotka) pa so zdravstveni stroški dosegli 13,1 odstotka BDP. To je bilo 440,6 milijarde evrov, kar je 5298 evrov na prebivalca.

Statistični podatki za leto 2021 – ki še niso dokončni – kažejo, da so se lani zdravstveni stroški v Nemčiji povečali za približno 5,7 odstotka, na okoli 465,7 milijarde evrov. Njihov delež v BDP je ostal nad 13 odstotkov. Največji delež zdravstvenih stroškov (54,8 odstotka) plačujejo zdravstvene zavarovalnice. Drugi največji plačniki (13 odstotka) so zasebna gospodinjstva in neprofitne organizacije. Leta 1995 ustanovljena nemška Socialnovarstvena zavarovalnica, ki je poseben del nemškega socialnega zavarovanja, je lani krila 10,7 odstotka skupnih zdravstvenih stroškov v državi.

Zaradi staranja prebivalstva stroški v tem segmentu rastejo izjemno hitro (lani za 12 odstotkov). Na četrtem mestu nemške lestvice največjih plačevalcev zdravstvenih stroškov so zasebne zdravstvene zavarovalnice, ki krijejo osem odstotkov celotnih zdravstvenih stroškov v državi.

Raziskava: Ozon segreva planet bolj, kot se zavedamo

Več klopnega meningitisa in kožnega raka zaradi podnebnih sprememb

Pred desetletjem in pol sem na kongresu infektologov na Dunaju od nemških zdravnikov slišal, da je bilo v Nemčiji v desetletjih po drugi svetovni vojni zelo malo specialistov za virusni, klopni meningoencefalitis. Ta bolezen je bila v Nemčiji redka, v Avstriji pa so imeli z njo veliko več opravka. Avstrijski znanstveniki so prvi opisali bolezen leta 1931, prvi so virus izolirali leta 1956 in leta 1973 razvili učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem zaradi naraščanja temperatur, so se klopi razširili po Nemčiji, ne le na Bavarskem. Zdaj obstaja tveganje za klopni meningoencefalitis v skoraj polovici Nemčije, večinoma v južnih nemških deželah.

Vse več vročih dni in vse večja izpostavljenost ljudi ultravijoličnemu sevanju povzročata vse več smrti zaradi toplotnega šoka, kot tudi povečanje števila primerov kožnega raka v Nemčiji. Prejšnji teden je bila objavljena uradna statistika, ki kaže, da je bilo leta 2020 v bolnišnicah v Nemčiji 81 odstotkov več bolnikov s kožnim rakom. Leta 2020 je v Nemčiji zaradi te bolezni umrlo okoli 4000 ljudi, kar je 53 odstotkov več kot leta 2000, ko je ta bolezen usmrtila 2600 bolnikov. Seveda narašča število obolelih za kožnim rakom zaradi nekaterih drugih dejavnikov, denimo vse večjega deleža starejših v populaciji.

Veliko smrti zaradi dehidracije

Z naraščanjem števila vročih dni na leto (to so dnevi, ko temperatura zraka doseže ali preseže 30 °C) se v Nemčiji povečuje tudi število pacientov na stacionarnem zdravljenju zaradi vročinskega udara. Število vročih dni na leto in število ljudi, ki so morali biti hospitalizirani zaradi toplotnega udara, sta v korelaciji.

Z naraščanjem števila vročih dni na leto se v Nemčiji povečuje tudi število pacientov zaradi vročinskega udara. Foto: Shutterstock

V obdobju 2000-2020 je bilo v Nemčiji povprečno 9,7 vročih dni. V tem obdobju se je v bolnišnicah vsako leto zaradi vročinskega udara v povprečju zdravilo 1519 ljudi - od tega jih je 19 umrlo. V letu 2019, ko je bilo 17 vročih dni, je bilo zaradi vročinskega udara 39 umrlih, torej dvakrat več od povprečja.

Povečanje števila vročih dni v letu ni edini dejavnik, je pa eden od dejavnikov, ki vpliva na rast števila bolnikov, ki imajo resne zdravstvene težave zaradi pomanjkanja tekočine. V zadnjih 20 letih se je število smrti zaradi dehidracije povečalo za več kot sedemkrat (+ 708 odstotkov). Leta 2020 je pomanjkanje tekočine povzročilo smrt skoraj 3300 ljudi v Nemčiji, večinoma starejših oseb.

Kupec v pekarni občuti skok borznih cen žit