Avstrija: Cene rastejo, standard pada, poslanci se prepirajo
V torek, 5. aprila, smo bili priča čustveni razpravi na izredni seji avstrijskega Nacionalnega sveta, zakonodajnega doma avstrijskega zveznega parlamenta. Inflacija je bila osrednja tema seje, ki je potekala na zahtevo Socialdemokratske stranke, (SPÖ), največje v opozicijskem taboru.
V Avstriji je bila inflacija letos marca 6,8-odstotna, kar je trikrat višja kot marca 2021 in rekordna v zadnjih 41 letih. Analitiki ocenjujejo, da je polovica inflacije posledica višjih cen energentov. V Nemčiji, kjer je inflacija letos marca poskočila na 7,3 odstotka, tako kot v drugih državah EU grozi dvomestna inflacija.
Visoka inflacija ustvarja velike izgube za prihranke gospodinjstev in vodi v propad poslovnih naložb. Naraščajoče cene in naraščajoči življenjski stroški združujejo ljudi na javne proteste, kot so najnovejši v Grčiji. Upad kupne moči je glavna tema pred prvim krogom predsedniških volitev v Franciji 10. aprila.
Obtožbe opozicije
Predsednica SPÖ Pamela Rendi-Wagner je na torkovi seji avstrijskega parlamenta vlado obtožila neaktivnosti pri spopadanju z inflacijo. Povedala je, da ne želi, da prebivalstvo hiti v socialne supermarkete, kar se je že začelo. Rendi-Wagnerjeva je napadla vlado tudi zato, ker se je odločila zvišati najemnine v starih stavbah z več kot tremi stanovanji, zgrajenimi pred letom 1953. Višina najemnin v takih stanovanjih je omejena s posebnim zakonom. Zvišanje najemnin bo povzročilo dodatno inflacijo, je dejala predsednica SPÖ.
Opozorila je tudi, da skok cen in znižanje kupne moči ne prizadeneta le tistih z nizkimi dohodki in brezposelnih, slojev, ki so bili prej ekonomsko ogroženi. »Ta problem prodira globoko v srednji razred.« Cene energentov so drastično narasle, dvig cen hrane pa šele prihaja, je dodala Rendi-Wagnerjeva. Ni pozabila omeniti, da visoke cene energentov prinašajo precej višje dobičke energetskim koncernom – in zvezni vladi, ki pobira davke na dodano vrednost električne energije in plina.
SPÖ kritizira tudi zadnje opozorilo Magnusa Brunnerja, avstrijskega zveznega ministra financ iz Ljudske stranke (ÖVP). Brunner je dejal, da bi se morali avstrijski sindikati vzdržati pretiranih zahtev po zvišanju plač, saj bi to samo pospešilo neustavljivo inflacijsko spiralo. Naslednji, tretji letošnji spomladanski krog pogajanj med predstavniki avstrijskega sindikata zaposlenih v električni in elektronski industriji in njihovimi delodajalci je napovedan za 26. april. Prva dva sta se končala brez dogovora. Drugi krog pogajanj v ponedeljek, 5. aprila, je trajal pet ur. Ta panožni sindikat, ki zastopa interese več kot 60.000 zaposlenih, zahteva šestodstotno zvišanje plač.
Pred tem, 30. marca, so bila pogajanja o plačah v papirni industriji v Avstriji končana v pičlih 25 minutah. Predstavniki okoli 8000 zaposlenih v tej panogi so zahtevali dvig plač tudi za šest odstotkov. Delodajalci v papirni industriji pravijo, da imajo zaposleni pravico do velikih želja, a če bodo nadaljevali s takšnimi zahtevami, pogajanj ne bo. Na drugi strani pa sindikalni pogajalci pravijo, da se je življenje podražilo in da naraščajoče cene energentov in živil ogrožajo proračune gospodinjstev zaposlenih.
Spomladanska pogajanja med avstrijskimi industrijskimi sindikati in delodajalci vključujejo zaposlene v kemični industriji, pa tudi v steklarski industriji in nekaterih drugih panogah, v katerih je skupaj zaposlenih 130.000 ljudi.
Pamela Rendi-Wagner je v imenu SPÖ vlado zaprosila za znižanje davkov na plače, zvišanje pokojnin v skladu z inflacijo, znižanje davkov na tekoča goriva, plin in elektriko, pa tudi razveljavitev sklepa o zvišanju najemnin v starih stavbah. SPÖ zahteva tudi zvišanje nadomestila za registrirane brezposelne, na 70 odstotkov zadnje plače. Poleg tega bi morala vlada odvzeti del velikega dobička energetskih koncernov, meni SPÖ.
Vladna obramba in protinapadi
Opozicija ima pravico kritizirati, ne pa tudi zanikati doseženega, meni zvezni kancler Karl Nehammer (ÖVP). Spomnil je, da je vlada že sprejela ukrepe, ki so razbremenile prebivalstvo v višini 18 milijard evrov, in da bo s takšno politiko nadaljevala. Njegov strankarski kolega August Wöginger, vodja poslanske skupine ÖVP, je šel v protinapad. On je socialdemokratskega župana Dunaja Michaela Ludwiga je primerjal s šerifom Nottinghama, okrutnim davkarjem v srednjeveški Angliji, zaradi česar se je Robin Hood uprl. Wöginger je navedel, da je mesto-dežela Dunaj v Avstriji najbolj zvišala cene svojih pristojbin.
Socialdemokrate je kritizirala tudi vodja poslanske skupine Zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu Sigrid Maurer. Maurerova pravi, da je koalicijska vlada ÖVP in Zelenih naredila veliko več socialnega kot socialdemokrati, medtem ko so oni vodili vlado (SPÖ je zadnjič bila vodilna stranka v zveznem parlamentu Avstrije in imela zveznega kanclerja od januarja 2007 do oktobra 2017).
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
