Kupec v pekarni občuti skok borznih cen žit
Pandemija covida-19 je povzročila številne gospodarske težave v svetu, prekinila dobavne verige, povzročila dvig cen surovin in povzročila inflacijo, kakršne se ne spomnimo v zadnjih štirih desetletjih. Napad Rusije na Ukrajino je situacijo še dodatno zapletel. Poleg tega so se na svetovnih borzah podražile številne surovine in kmetijski proizvodi, zato inflacija še naprej hitro raste.
Moka dražja za več kot 50 odstotkov
V Nemčiji je bila lanska skupna inflacija 3,1-odstotna, a je konec leta 2021 poskočila na približno pet odstotkov. Približno pet odstotkov je bila tudi letos januarja in februarja. Marca se je ponovno močno povečala, na 7,3 odstotka. V Avstriji pa je tega marca inflacija znašala 6,8 odstotka.
Kmetje se soočajo z velikim dvigom vhodnih cen, zato se bodo maloprodajne cene številnih agrarnih izdelkov močno zvišale. Od začetka tega tedna (od prvega ponedeljka v aprilu) velike nemške in avstrijske verige supermarketov napovedujejo številne podražitve živil. Energija, surovine, transport in drugi spremljajoči stroški so se povečali in kupci bodo to občutili.
V zadnjem času to že občutimo pri številnih izdelkih. Še pred slabim letom sem na Dunaju lahko kupil 750 gramov "ameriškega" sendvič toasta za 0,79 evra. Toliko je stal v dveh velikih diskontnih verigah. Nato se je cena tega toasta v obeh verigah supermarketov dvignila na 0,99 evra, potem pa na 1,15 evra - in zdaj je, od marca, spet z novo ceno: 1,29 evra. Izraženo v odstotkih, dvig z 0,79 evra na 1,29 evra znaša dobrih 63 odstotkov.
Tudi nekateri drugi mlinski in pekovski izdelki so se že precej podražili. Paket enega kilograma poceni moke trgovske blagovne znamke, ki je še pred nekaj meseci stal 45 centov, zdaj v istem supermarketu prodajajo za 69 centov, torej dražji je za dobrih 53 odstotkov.
Novice iz Chicaga
Pogled na cene kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu v začetku letošnjega aprila ni spodbuden. Skoraj vse cene so se v zadnjih mesecih, zlasti marca, močno dvignile. Od začetka poletja 2018 do konca poletja 2020 je bila cena soje na kmetijski terminski borzi v Chicagu stalno med osmimi in desetimi ameriškimi dolarji za bušel (angloameriška votla mera za žito: 1 ameriški bušel je 35,2390701688 litra).
Nato je močno narasla in maja 2021 presegla 16 USD/bu. V naslednjih šestih mesecih, do novembra 2021, je padla na približno 12 USD/bu, letos pa do 24. marca spet poskočila na več kot 17 USD./ bu. V zadnjem tednu marca je spet nekoliko padla, tako da je bila prvega aprila okoli 15,83 USD/bu.
Argentina je največji izvoznik soje na svetu. Argentinska vlada je napovedala, da bo zvišala izvozne dajatve na sojo in izdelke iz soje. Te že zdaj znašajo 31 odstotkov, vendar mora Argentina odplačevati velike mednarodne dolgove, zato bi rada imela večje prihodke, izvozne dajatve na sojo pa želi zvišati na 33 odstotkov. Delež argentinskega izvoza v celotni svetovni trgovini soje in sojinega olja je 40-50 odstotkov.
V Indiji se obeta dobra letina
Cena pšenice na terminski borzi v Chicagu je imela običajna nihanja od pomladi 2017 do jeseni 2020 in se je skoraj ves ta čas gibala med štirimi in šestimi dolarji za bušel. Od jeseni 2020 je cena začela naraščati in je do konca leta 2021 prišla na približno osem dolarjev za bušel. Vojna v Ukrajini jo je dvignila na skoraj 12,5 USD/bu, potem je do začetka aprila padla na 9,84 USD/bu. Cena pšenice se je torej v zadnjem letu in pol podražila za dve tretjini.
Vojna v Ukrajini je razstrojila črnomorske prometne poti, pričakovana pa je tudi nižja letošnja proizvodnja ukrajinske pšenice. Leta 2021 je bila Ukrajina šesta največja izvoznica pšenice na svetu s približno 10-odstotnim deležem v celotni mednarodni trgovini s tem žitom.
Konec marca je cena pšenice padla, saj se v Indiji, drugi največji svetovni pridelovalki, obeta dobra letina. Indija ima tudi vse boljšo prometno infrastrukturo, zato se za leto 2022 (in še več za 2023) napoveduje zelo velika rast izvoza indijske pšenice.
Rusija in Ukrajina sta tudi med največjimi izvozniki koruze na svetu. Od pomladi 2017 do jeseni 2020 je koruza večinoma stala 3-4 dolarje za bušel, z izjemo poletja 2019, ko je za kratek čas stala približno 4,5 dolarja. Od sredine oktobra 2020 se je cena močno dvignila in maja lani dosegla najvišjo vrednost okoli 7,6 USD/bu.
Do začetka septembra 2021 je padla na približno pet dolarjev, nato pa je spet hitro rasla. Na začetku aprila je bušel koruze na borzi v Chicagu stal 7,34 dolarjev.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
