Raziskava: Ozon segreva planet bolj, kot se zavedamo

Nedavna raziskava je razkrila, da ozon spodbuja podnebne spremembe, te pa vedno bolj vplivajo na naše zdravje.
Fotografija: Podnebne spremembe. Foto: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
Podnebne spremembe. Foto: SHUTTERSTOCK

Izsledki nedavne raziskave so pokazali, da so spremembe ravni ozona v zgornji in spodnji atmosferi odgovorne za skoraj tretjino segrevanja oceanskih voda ob Antarktiki v drugi polovici 20. stoletja.

image_alt
Manj znana dejstva o kraljici Elizabeti

Več kot le onesnaževalec

Ozon, ena od glavnih sestavin smoga, je že tako nevaren kot onesnaževalec, zdaj pa so raziskave pokazale, da gre pravzaprav za enega glavnih spodbujevalcev podnebnih sprememb v prihodnosti.

»Ozon blizu zemeljske površine je škodljiv za ljudi in okolje, vendar ta študija razkriva, da ima tudi velik vpliv na sposobnost oceana, da absorbira presežek toplote iz ozračja,« pravi Dr. Michaela Hegglin, izredna profesorica za atmosfersko kemijo in eden od avtorjev študije.

Po njenem mnenju te ugotovitve poudarjajo pomen uravnavanja onesnaženosti zraka, da se prepreči povečanje ravni ozona in globalnih temperatur.

Ozon nastaja v zgornji atmosferi z interakcijo med molekulami kisika in UV sevanjem sonca. V spodnji atmosferi pa nastane zaradi kemičnih reakcij med onesnaževalci, kot so izpušni plini vozil in druge emisije. Ta se pojavlja predvsem na severni polobli in uhaja na južno poloblo, kar je po besedah Hegglinove resen problem.

image_alt
Rešimo prst, da bomo rešili življenje

Podnebne spremembe vplivajo na alergije

Druga raziskava, ki je prav tako nastala pod okriljem Univerze v Michiganu, pa razkriva, da podnebne spremembe, ki so posledica tanjšanja ozonske plasti, vplivajo tudi na alergije. Raziskovalci menijo, da bi se lahko zaradi povečanja temperatur in naraščajoče ravni ogljikovega dioksida količina cvetnega prahu povečala za 200 odstotkov.

Izsledki raziskave so pripeljali do predvidevanj, da bi se lahko emisije cvetnega prahu začele spomladi 40 dni prej, kot smo navajeni.

»Alergije dihal, ki jih povzroča cvetni prah, postajajo slabše s podnebnimi spremembami,« razlaga Yingxiao Zhang, raziskovalna asistentka na področju podnebnih sprememb in vesoljskih znanosti in dodaja, da so ugotovitve lahko izhodišče za nadaljnje preiskave posledic podnebnih sprememb na zdravje.

Sezone alergij bi napovedovali usmerjeno v različne geografske regije

Raziskovalci so razvili model, ki preučuje 15 najpogostejših vrst cvetnega prahu in kako na njihovo nastajanje vplivajo spremembe padavin in temperatur. Podatke o podnebju so združili s socialno ekonomskimi scenariji in povezali s podatki od leta 1995 do leta 2014. Svoj model so nato uporabili za napovedovanje emisij cvetnega prahu za zadnji dve desetletji 21. stoletja.

Podnebne spremembe vplivajo na trave, plevel in drevesa, ki proizvajajo cvetni prah. Povišane temperature povzročijo, da se aktivirajo prej, kot so njihove zgodovinske norme, ob tem pa lahko višje temperature povečajo tudi količino proizvedenega cvetnega prahu.

Alergija. Foto: Shutterstock
Alergija. Foto: Shutterstock

Po mnenju Allison Steiner, profesorice podnebnih sprememb in vesoljskih znanosti, meni, da bi model, ki ga je razvila njena ekipa, sčasoma lahko omogočil napovedovanje sezone alergij, usmerjeno v različne geografske regije.

»Upamo, da bomo naš model emisij cvetnega prahu vključili v nacionalni sistem za napovedovanje kakovosti zraka, da bi javnosti zagotovili izboljšane podnebno občutljive napovedi,« je dejala.

Simptomi povezani z drugimi alergijami

Najpogostejši simptomi alergije na cvetni prah se kažejo kot solzenje oči, kihanje, izpuščaji, v hujših primerih pa se lahko pojavi tudi težko dihanje ali pa anafilaktični šok.

Če se simptomi ponavljajo skozi vse leto, so verjetno povezani z alergeni v domačem okolju, kot so pršice, živalska dlaka in plesen. Tovrstne alergije v najpogostejših primerih niso smrtno nevarne, vseeno pa močno vplivajo na kakovost življenja. Največkrat simptomi motijo spanec, kar privede do velike utrujenosti, s tem pa manjše koncentracije in delovne storilnosti.

Vir: Science Daily

image_alt
Največja grožnja za naslednje generacije

Več iz rubrike

aktualno

Študentje bodo za prakso imeli na razpolago 3,5 milijona evrov

Odobrena so evropska sredstva za javni razpis, namenjen pridobivanju praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju za obdobje 2022/2023.

aktualno

Kaj se dogaja v Evropi? Salmonela tudi v največji tovarni čokolade

V največji tovarni čokolade na svetu, ki jo švicarski velikan Barry Callebaut upravlja v belgijskem mestu Wieze, so odkrili bakterije salmonele.

aktualno

Ukrajinsko pristanišče je vendarle zapustila prva ladja z žitom

Trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje, ukrajinsko pristanišče pa je bilo razminirano.

aktualno

Demostat: 51 odstotkov prebivalcev Srbije nasprotuje vstopu v EU

81 odstotkov prebivalcev Srbije meni, da mora Srbija za vsako ceno ohraniti svojo nevtralno držo, 80 odstotkov ne podpira uvedbe sankcij proti Rusiji.

Komentarji: