Nemci in osebni avtomobili

V desetih letih se je tako imenovana gostota avtomobilov - število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev - v Nemčiji povečala za 12 odstotkov.
Fotografija: Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock

Nemčija se ne spominja večjega dviga cen na bencinskih črpalkah, kot ga trenutno doživlja. V zadnjih treh tednih, od začetka ruskega napada na Ukrajino, 24. februarja, je cena bencina Super E10 poskočila za dobrih 25 odstotkov, cena dizla pa za okoli 38 odstotkov.

Lastnik vozila, ki je sredi marca v rezervoar svojega avtomobila natočil 50 litrov bencina na nemški črpalki, je zanj plačal 22 evrov več kot v dneh pred vojno. Imetnik dizelskega avtomobila je za 50 litrov goriva plačal 38 evrov več kot pred vojno.

image_alt
Elon Musk, možganski čipi in evtanazija makaki opic

V začetku tega tedna je liter bencina Super E10 v povprečju stal 2,199 evrov, kar je 9,6 centa več kot prejšnji torek, 8. marca, poroča nemško avtomobilsko združenje ADAC. Še bolj dramatična je bila rast cen dizla, ki so se v manj kot enem tednu povišale za 15,5 centa na 2,305 evrov na liter. Višjo rast cen dizla pojasnjujejo z močnim povečanjem povpraševanja po kurilnem olju. Mnogi, ki potrebujejo to olje, že polnijo rezervoarje za naslednjo zimo, česar prej niso delali.

Hkrati je cena goriva v Avstriji nekoliko nižja; liter bencina na bencinskih črpalkah z najnižjimi cenami 16. marca stane približno 1,7-1,8 evra, dizla pa 1,8-2,0 evra. Cena za sod surove nafte je na svetovnem trgu v dneh pred vojno znašala okoli 90 ameriških dolarjev, 8. marca pa približno 125 dolarjev. Cena je do 15. marca padla na 94,56 dolarja za sod, 16. marca pa se je spet začela dvigati. Trg je izjemno živčen, volatilen v borznem žargonu. Možni so ponovni nagli skoki. Vse je odvisno od realnega stanja v dobavni verigi, razvoja vojne, pričakovanj in obnašanja kupcev.

Foto: Uroš Hočevar/Delo
Foto: Uroš Hočevar/Delo

Hitrejša gradnja avtocest v vzhodnih deželah

V 25 letih, od leta 1995 do 2019, se je v vzhodnih nemških deželah (nekdanja NDR) zelo razširilo omrežje avtocest. Nekdanja Vzhodna Nemčija ni zgradila veliko avtocest, vendar pa so te nujne za prevoz blaga in so hkrati zelo pomemben dejavnik pri mednarodnem pozicioniranju države kot privlačne lokacije za poslovanje.

V obdobju 1995-2019 se je celotno nemško avtocestno omrežje razširilo za 18 odstotkov, tako da zdaj skupna dolžina nemških avtocest znaša več kot 13.100 kilometrov. V zahodnih deželah je leta 2019 njihova skupna dolžina obsegala skoraj 10.100 kilometrov, kar je 'le' 10 odstotkov več kot leta 1995. Leta 2019 je bilo v vzhodnih deželah skoraj 3050 kilometrov avtocest, kar je 57 odstotkov več kot leta 1995.

image_alt
Evropske države z najdaljšim starševskim dopustom

Nenehna rast gostote avtomobilov

V desetih letih, med letoma 2010 in 2019, se je tako imenovana gostota avtomobilov - število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev - v Nemčiji v povprečju povečala za 12 odstotkov. Če pogledamo vseh 16 nemških zveznih dežel, vidimo, da je največja gostota avtomobilov v Posarju, kjer je dosegla vrednost 640. Sledi Porenje-Pfalška (619), tretja pa je Bavarska (613). Na dnu lestvice so tri najmanjše nemške dežele; v Berlinu je le 335 avtomobilov na 1000 prebivalcev, v Bremnu 430, v Hamburgu pa 434.

Avtomobil - prva izbira za pot na delovno mesto

Levji delež tistih, ki ne delajo v kraju stalnega prebivališča, ampak v nekateri drugi občini, se v službo in iz nje vozi z avtomobilom. V nemškem jeziku obstaja beseda za takega 'dnevnega migranta' ali 'dnevnega popotnika na delo izven kraja bivanja'; 'Pendler' za moškega in 'Pendlerin' za žensko. Statistični podatki, objavljeni konec lanskega leta, kažejo, da sta se leta 2020 dobri dve tretjini (68 odstotkov) dnevnih potnikov na delo vozili z avtomobilom, 13 odstotkov z avtobusom ali vlakom, 10 odstotkov s kolesom, sedem odstotkov je šlo peš (verjetno ne daleč, v sosedno občino) in en odstotek z drugimi prevoznimi sredstvi.

image_alt
V prenovo hotela Kempinskega bo vloženih 6,5 milijona evrov

Močno prevlado avtomobilov kot prevoznega sredstva odražajo tudi podatki o nemškem voznem parku; 1. januarja 2021 je bilo v državi registriranih 48,2 milijona osebnih avtomobilov, kar je 14 odstotkov več kot desetletje prej, 1. januarja 2011.

Nemška gospodinjstva, ki že imajo en avtomobil, vse pogosteje kupujejo drugega, nekatera tudi tretjega. Zanimivo je, da je delež gospodinjstev z vsaj enim avtomobilom v Nemčiji med letoma 2010 in 2020 ostal skoraj nespremenjen, pravzaprav se je minimalno zmanjšal; s 77,6 odstotka v letu 2010 na 77,4 odstotka v letu 2021. Hkrati se je skupno število avtomobilov v 100 nemških gospodinjstvih povečalo v povprečju z 102 na 108.

image_alt
Železo v notranjosti Zemlje je morda v super-ionskem stanju

Več iz rubrike