(Ne) enakost žensk na filmu, televiziji in pornografski produkciji

Med panogami, ki so profitirale v času pandemije covida-19, je vsekakor pornografija. Ženske se vse bolj ukvarjajo s snemanjem eksplicitno erotičnih filmov in vse bolj uživajo pornografijo. Po drugi strani pa v filmski industriji in televizijski produkciji postanejo zanemarjene že v veliko mlajši dobi kot moški.

Zakaj so ženske boljše vodje?

Od 22. do 24. aprila je na Dunaju potekal Dunajski festival pornografskega filma (PFFV) že peto leto zapored. Ta festival ne poteka na "nespodobnih" lokacijah, ampak v znanem kinu Schikaneder, enem najstarejših na Dunaju (ustanovljeno leta 1911; prvi v Avstriji katerega je solastnik bila ženska) in nekaterih drugih uglednih kulturnih ustanovah, kot sta Etnografski muzej in Muzejska četrt. Letos je PFFV prikazal 50 eksplicitno pornografskih, kratkih in dolgih filmov za heteroseksualno in občinstvo LGBTQ, poleg tega je organiziral številne delavnice na teme, kot sta Closing the Orgasm Gap (zapiranje orgazmične razlike med spoloma) ali Bondage Through Feeling (seksualno vezanje/suženjstvo skozi občutek) in slovesno podelitev nagrad.

Rosa Danner, medijska pedagoginja in znanstvenica, ki preučuje človeško kulturo, je nedavno povedala za ORF, da dekleta v nasprotju z mladimi moškimi kažejo veliko manj zanimanja za pornografske vsebine. Velika večina teh vsebin je narejenih za zadovoljevanje moških fantazij, hkrati pa še vedno prevladuje družbena percepcija, da pornografija ni za 'spodobne ženske', poudarja Dannerjeva. Od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se filmska pornografija preučuje na univerzah kot znanstvena tema, posebej po izdaji knjige Hard Core (1989) feministične filmske strokovnjakinje Linde Williams.

Raziskava je pokazala, da so ženske po 35. letu veliko manj prisotne v filmski umetnosti. Foto: Pilin_Petunyia

V zadnjem času občutno raste tudi število feminističnih režiserk erotičnih filmov, ki ciljajo na žensko in LGBTQ občinstvo. Od leta 2006 se med drugim v Kanadi podeljujejo nagrade Feminist Porn Awards (Feminističe pornografske nagrade), v Evropi pa nagrade PorYES. Te nagrade so tudi "znak kakovosti" za  pošteno narejene pornografske filme.

Tudi prej, v zadnjih desetletjih 20. stoletja so snemani pornografski filmi za žensko in drugo nemoško občinstvo. Ena od pionirk v tem je bila Annie M. Sprinkle, s katero sem jeseni 2006 imel intervju za Delovo Sobotno prilogo. Annie je bila prva pornozvezdnica, ki je pridobila znanstveni doktorat.

Njeni filmi za žensko občinstvo niso imeli velikega tržnega uspeha, vendar so danes stališča potrošnikov/občinstva, trg, distribucija in konzumacija pornografije zelo drugačni kot pred nekaj desetletij. Število spletnih naročnikov na filme Erike Lust, ene najbolj znanih sodobnih evropskih producentk pornografskih filmov, se je od začetka pandemije povečalo za 50 odstotkov. Obstajajo tudi številne platforme za erotične vsebine, namenjene ženskam, pa tudi podjetja, specializirana za prodajo različnih spolnih pripomočkov za ženske, ki beležijo visoko rast prihodkov.

V zadnjih letih je najbolj znana producentka pornografskih umetniških filmov na Dunaju Adrineh Simonian, nekdanja operna in operetna pevka z uspešno mednarodno kariero. Simonianova je od letos zadolžena za program omenjenega Dunajskega festivala pornografskega filma. Ustanovitelja festivala Jasmin Hagendorfer in Yavuz Kurtulmus pravita, da spodbujata "etično produkcijo pornografije oziroma fair trade pornografijo".

Ženske na vodilnih položajih še vedno v manjšini

Redko na odru po menopavzi

Medtem ko so ženske bolj enakopravne pri produkciji in uživanju pornografije, na televiziji in filmu nasploh se morajo boriti, da ostanejo vidne v starejši dobi. Starejša doba v tem primeru ne pomeni globoke starosti. Od leta 2016 v Nemčiji deluje sklad MaLisa, ki sta ga ustanovili slovita igralka Maria Fürtwangler, po izobrazbi zdravnica, in njena hči Elisabeth Fürtwangler, glasbenica in umetnostna zgodovinarka. Fundacija se bori proti nasilju nad ženskami v svetu in za premagovanje ozkih stereotipov.

Tema ena njenih glavnih pobud je upodobitev moških in žensk v medijih. Njihova raziskava je pokazala, da so ženske po 35. letu veliko manj prisotne v filmski umetnosti. Tudi prisotnost moških likov v filmih, televizijskih serijah in drugih podobnih video vsebinah se s starostjo zmanjšuje, vendar šele, ko postanejo starejši od 50 let. Razlika med moškimi in ženskami je največja v popularnih nadaljevankah, kaže študija sklada MaLisa, v kateri so analizirane vloge v sodobnih streaming ponudbah.

Za pogostejšo prisotnost starejših žensk se aktivno zavzema tudi Silke Burmester, novinarka, in ustanoviteljica platforme Palais F*luxx. Ona in njene somišljenice se strinjajo v oceni, da "v življenju vsake igralke mediji odločajo, kdaj nisi več fuckable, privlačna za spolnost, kdaj nisi več prepričljiva, da bi igral prijateljico glavnega junaka." O tem problemu se v Združenih državah Amerike razpravlja že nekaj časa. V hollywoodski filmski industriji slavne igralke zaslužijo največ pri 34 letih, moški pa pri 52.

Vodja ZN poziva talibane k spoštovanju pravic žensk in otrok

Nekatere znane nemške televizijske voditeljice priznavajo, da se razmere v Nemčiji izboljšujejo, ampak poudarjajo, da ženske, starejše od 50 let, v avdiovizualnih medijih še vedno običajno obravnavajo kot "tete", "stoodstotne babice", "stare škatle", "menopavzne furije" ali preprosto kot "histerične babe".