Posvet je otvoril antropolog dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) s prikazom dveh smeri širšega razumevanja naše prihodnosti z roboti: distopično (roboti nas bodo uničili) in utopično (pozitivno sobivanje z roboti). Izpostavil je načelo umirjenih tehnologij - koncept, kjer tehnologija zahteva najmanjšo mero pozornosti in podpira ljudi iz ozadja. V fokus razvoja je potrebno postaviti ljudi. V razvoj tehnologij in produktov je smiselno vključiti družboslovce (antropologe, sociologe, pravnike, psihologe in druge strokovnjake), je dejal.
 
Kot je poudaril dr. Peter Wostner (UMAR), je digitalna preobrazba najpomembnejša preobrazba prihodnosti. Smer, za katero se bo Slovenija odločila v tem trenutku, je odločilna za našo prihodnost, predvsem v luči nujnosti povečanega vlaganja v pametno, digitalno in krožno. Opozoril je na raziskave, ki kažejo, da imajo države, ki so bolj intenzivno robotizirane, višjo raven zaposlenosti.

Slovenci naj bi vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo sicer vrednotili pozitivno, hkrati pa je delež posameznikov, ki pozitivno vrednotijo vpliv tehnologij na družbo, najnižji med vsemi državami članicami EU. Prav zato moramo pokazati več prebojnosti in drznosti, seveda s človekom v središču, je bil jasen Wostner. Edina pot v svetlo prihodnost v smislu blagostanja je rast produktivnosti, za kar je potreben nov družbeni dogovor, meni Wostner.

Mateja Gerečnik (Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije) je na posvetu osvetlila vlogo in pogled sindikata ob uvajanju novih tehnologij. Opozorila je predvsem na nujnost vključevanja vseh ravni zaposlenih v razvojne procese podjetij. Poudarila je, da  se velikokrat pozablja na najmanj kvalificirane delavce, ki bi potrebovali največ dodatnega usposabljanja. Digitalizacija je edina priložnost za dobro plačana delovna mesta.
 
Odpor delavcev do vpeljevanja novih tehnologij vedno obstaja, vendar ga je moč preseči s stalnim vključevanjem zaposlenih in pravilnim komuniciranjem s strani vodstev podjetij. Sindikati pa po njenem prepričanju lahko igrajo odločilno vlogo pri motiviranju zaposlenih.
 
Matija Petrin (BSH Nazarje) je predstavil tovarno prihodnosti, kjer sta avtomatizacija in robotizacija le delček vseh procesov v tovarnah. V svoji večkrat nagrajeni tovarni imajo program digitalne kulture, kjer usposabljanja digitalnih veščin prilagodijo različnim skupinam zaposlenih. Prihodnosti se lotevajo s pametno avtomatizacijo, t. i. inovacijskimi šprinti, kjer z majhnimi koraki dosegajo nenehne izboljšave. Stavijo tudi na prenos znanja in dobrih praks.
 

Nam bodo robiti vzeli službe?

 
Predavanjem je sledila okrogla miza, ki jo je vodil dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije.
 
Sara Čučnik, predsednica upravnega odbora Zbornice elektronske in elektroindustrije, je poudarila, da smo v preteklem letu ugotovili, da »smo ljudje prilagodljivi, bistri, iznajdljivi ter fleksibilni, saj smo praktično »čez noč« stopili velik korak v smeri digitalizacije«. Meni, da delovnih mest v prihodnosti ne bomo izgubili, ampak jih bomo samo transformirali.
 
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je izpostavila, da gre bolj kot za vprašanje ukinjanja delovnih mest za vprašanje, kakšna delovna mesta bodo v prihodnosti nastajala. Nekaterih sedanjih delovnih mest čez 10, 20 let ne bo več, bodo pa nova, drugačna. Cilj preobrazb v podjetjih ne sme biti samo višja dodana vrednost, ampak tudi nove, zelene, tehnologije, lažje delo, več kakovostnega prostega časa.
 
Sindikati se ne ukvarjajo samo s plačami, temveč tudi s povezovanjem deležnikov v družbi. Vprašanje avtomatizacije je zanjo tudi vprašanje humanizacije.
 


Matija Petrin je poudaril smisel dobrega ravnovesja med proizvodnimi procesi in dogajanjem v družbi. »Kot družba se moramo prilagoditi spremembam, ki prihajajo. Vsak zase se moramo vprašati, kaj si želimo v prihodnosti,« je še dodal. Celotno raven je potrebno dvigniti na višji standard – začne se že v šolstvu od OŠ naprej, meni.
 
Po prepričanju Petra Wostnerja je bistvo v humanizaciji družbe, cilj pa je čim boljše življenje. Lomilo se bo med dobrimi in slabimi podjetji. S tistimi, s katerimi bi se morali najbolj ukvarjati, se ukvarjamo najmanj - zato se ljudje bojijo. Na drugi strani bodo imela uspešna podjetja premalo kadrov – nemudoma je potrebno usposabljati ljudi.
 
Dan Podjed je ob koncu posveta poudaril nujnost razmišljanja o bolj pametni družbi, ki v ospredje postavlja ljudi.
 
* Posvet je bil del procesa, ki poteka med delojemalci in delodajalci v panogi elektroindustrije v Sloveniji s ciljem določitve novega plačnega modela v panogi. Ta se pripravlja v skupni strokovni skupini delojemalcev in delodajalcev. Nov plačni model naj bi bil transparenten in enostaven, primerljiv z drugimi plačnimi sistemi v Evropi, vseboval naj bi takšne spremembe, ki ne bi zahtevale sprememb veljavne delovnopravne zakonodaje.