Napoved svetovne vojne plastičnim odpadkom

Svet je pripravljen zajeziti rast globalne količine plastičnih odpadkov. Predstavniki 175 držav, ki so se v sredo, 2. marca, zbrali na Ekološki skupščini ZN v Nairobiju v Keniji, so sprejeli resolucijo o prenehanju onesnaževanja okolja s plastiko. V resoluciji med drugim piše, da mora biti mednarodno zavezujoč sporazum o tej temi sklenjen do konca leta 2024. S tem bo poskušal svet na različne načine drastično zmanjšati količino plastike za enkratno uporabo, ki konča v okolju.

Finska zaradi nevarnosti omejuje uporabo električnih skirojev

»Človeštvo je danes zmagalo nad plastiko za enkratno uporabo. To je najpomembnejši sprejet okoljski sporazum od Pariškega sporazuma. Je zavarovalna polica za sedanje in prihodnje generacije, da lahko živijo s plastiko, ne pa da jih ta vodila v katastrofo,« je takoj po podpisu resolucije dejala Inger Anderson, izvršna direktorica Programa ZN za okolje (UNEP).

Od sredine 20. stoletja živimo obkroženi z vedno večjo količino plastike. Njena svetovna proizvodnja v zadnjih 70 letih nenehno raste z visokimi stopnjami. V obdobju 1950-2017 se je ta povečala z dveh milijonov ton na leto na 348 milijonov ton. Skupni prihodki proizvajalcev plastike so v letu 2017 ocenjeni na približno 523 milijard evrov. Do leta 2040 naj bi se proizvodna zmogljivost v tej panogi podvojila. Izračunano je tudi, da bi s tem trendom rasti proizvodnja plastičnih materialov okoli leta 2050 ustvarila 15 odstotkov globalnih emisije toplogrednih plinov, ki jih dovoljuje Pariški sporazum (namen sporazuma je omejiti rast povprečne temperature na Zemlji na 1,5 °C).

Električni avtomobili: Kakšna je usoda odsluženih baterij?

Ocene glede količine plastike, ki pristane v morju, zelo variirajo

Ocene glede tega, koliko plastike pristane v rekah in morjih, se razlikujejo. Nekateri pravijo, da vsako leto v morju konča približno 11 milijonov ton plastike, drugi pa, da gre za trikrat večjo količino; torej da v morju konča približno 10 odstotkov od 350 milijonov ton svetovne letne proizvodnje. To je velika problematika za morski ekosistem. V četrtek, 3. marca, je bil svetovni dan prostoživečih živali in rastlin. Okoljevarstveniki ugotavljajo, da je ogrožen obstoj več kot 800 vrst, ki živijo v morju ali ob morskih obalah.

Rezultati nedavne študije, ki jo je izvedel nemški Inštitut Alfreda Wegenerja po naročilu globalne okoljske organizacije WWF, kažejo, da bi bila lahko v svetovnih morjih do leta 2050 štirikrat večja koncentracija mikroplastike kot danes. Axel Hein, strokovnjak za morsko ekologijo pri avstrijski podružnici WWF, pravi, da živimo v času 'plastifikacije' oceanov. »Že zdaj lahko zaznamo usodne posledice za morske ekosisteme in bojimo se še hujšega,« je dodal Hein.

Plastična embalaža ima številne negativne posledice na vodne organizme. Foto: Jure Eržen/Delo

Na skoraj 90 odstotkov preučenih morskih živali se danes opažajo spremembe, ki so nastale zaradi plastike. Nekatere večje živali se lahko zaradi plastičnih odpadkov dobesedno zadušijo, prav tako ptice, ki gnezdijo v takšnih odpadkih. Poleg tega plastični in drugi odpadki, ki prekrivajo morsko dno, preprečujejo, da bi svetloba in kisik dosegla korale, spužve in druga živa bitja v morju. Želve, morski psi, kiti in delfini pogosto mislijo, da je plastika v morju hrana, zato jo pogoltnejo. Imajo lažen občutek sitosti in trpijo zaradi zaprtja. Plastični odpadki fizično poškoduje njihove notranje organe. Kemikalije iz plastičnih materialov lahko škodljivo vplivajo na organizme, med drugim na njihovo plodnost.

Posebej ogroženi so Sredozemsko morje, Rumeno morje in Vzhodnokitajsko morje, med habitati pa so zelo ogroženi koralni atoli in mangrovi gozdovi. Kar polovica nekaterih območij morskega dna ob obali velikega indonezijskega otoka Java je prekrita s plastičnimi odpadki. Ti so vrženi direktno v morje ali pa se vanj izlijejo v času poplav.

Če menite, da je voda iz plastenke čistejša, se motite

Avstrija od 2025 z depozitom na embalažo za enkratno uporabo

Avstrija se je po dolgih letih močnega odpora s strani nekaterih relevantnih udeležencev pred kratkim končno odločila za uvedbo depozitnega sistema za embalažo za enkratno uporabo, ki se nanaša na plastenke in pločevinke. Tak sistem je v Kaliforniji in na Danskem že dolgo v veljavi, pri čemer ima Danska boljše izkušnje z njim. Na Danskem so opazili, da se je po uvedbi depozitnega sistema delež embalaže, ki se vrne in nato reciklira, močno povečal. V Kaliforniji pa trgovske verige tovrstne embalaže niso bile dolžne kupovati in depozit zanjo vračati kupcem. To so delala zasebna domača podjetja za recikliranje, dokler se Kitajska ni odločila, da takšnih odpadkov ne bo več uvažala. Številna ameriška podjetja, ki so kupovala takšno embalažo, so nato propadla in plastična embalaža je spet končala v smetnjakih in na odlagališčih.

V Avstriji je aktualen delež embalaže za enkratno uporabo, ki se reciklira, ocenjen na približno 70 odstotkov. V desetih državah članicah EU, ki imajo depoziti sistem za plastenke, ta delež znaša nad 80 odstotkov, v nekaterih državah pa je skoraj 90-odstoten. To je pokazala študija, ki sta jo za avstrijsko zvezno ministrstvo za okolje pripravili dve avstrijski univerzi in en tehnični urad.

Avstrijski depozitni sistem za embalažo za enkratno uporabo bo predvidoma zaživel leta 2025. Vlada in številni gospodarstveniki napovedujejo, da bodo v vmesnem času in tudi pozneje nadaljevali s širjenjem ponudbe izdelkov v embalaži za večkratno uporabo: sokov, mleka, mineralne vode itd.

Evropske države z najdaljšim starševskim dopustom