Na udaru bodo predvsem prihodnje generacije

Najbogatejši odstotek zemljanov ustvari dvakrat več emisij, kot najrevnejši del populacije. Če pogledamo 10 odstotkov najbogatejših pa so odgovorni za več kot polovico vseh svetovnih emisij med letoma 1990 in 2015, piše Euronews.
 

Karantena ni imela resnega učinka na okolje

Nedavno je izšlo poročilo, ki sta ga spisala Oxfam International in stockholmski inštitut za okolje. V poročilu med drugim piše, da krizo ozračja predvsem povzroča kopičenje ogljikovega dioksida v atmosferi, kar se dogaja že več let. To obenem pomeni, da karantene, ki smo jih uvedli med vrhuncem pandemije, najverjetneje ne bodo imele resnega pozitivnega učinka na okolje.

Obdobje med leti 1990 in 2015 je bilo zaznamovano predvsem z velikim vplivom najbogatejšega dela prebivalstva. 10 odstotkov najbogatejših zemljanov je odgovornih za 52 odstotkov emisij po svetu. Medtem je zgolj en odstotek najbogatejših odgovornih za 15 odstotkov ogljikovega dioksida v ozračju, kar je skoraj dvakrat več od vpliva najrevnejših; ti so odgovorni zgolj za 7 odstotkov, izpostavljajo v poročilu.

Avtorji poročila ob tem poudarjajo, da najbogatejši del svetovnega prebivalstva vselej presega dovoljene meje emisij, ki so določene po pariškem sporazumu. Če bi se razmere v trenutni maniri nadaljevale v prihodnje bo najbogatejši del prebivalstva sam presegel najvišje in alarmantne ravni emisij v ozračju že leta 2030; tudi če ostali del prebivalstva povsem nevtralizira svoje izpuhe.

Najbolj reven in marginaliziran del prebivalstva že zdaj močno čuti posledice globalnega segrevanja, predvsem pa bodo najbolj na udaru prihodnje generacije. Ravno slednje pa so tudi najmanj odgovorne za krizo ozračja, poudarja poročilo.
 

Vsi morajo sodelovati pri spremembah

Med osrednjimi težavami se še vedno vidi mobilnost. Letalski in kopenski promet skupaj predstavljata kar polovico vseh emisij, ki jih ustvari najbogatejši odstotek prebivalstva.

Poročilo podaja tudi priporočila za vlade, med drugim predlagajo večanje davka na bogate, preklic neobdavčenega letalskega goriva, krepitev investicij za bolj učinkovito izrabo energije ter nudenje primernih življenjskih pogojev za ženske in posameznike iz najnižjih slojev.