Polovica medu na evropskem trgu uvoženega s Kitajske

Nedavno so odbori za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter za kmetijstvo in razvoj podeželja na zasedanju Evropske komisije izrazili svoje stališče do predloga strategije »od polja do mize«. Hkrati so sprejeli amandmaje, ki jih je vložila Biljana Borzan, poslanka Evropskega parlamenta, poročajo hrvaški mediji.
 
Strategija predvideva spremembe v sistemu označevanja porekla živil, saj v njem obstajajo luknje. Te dopuščajo dvomljive tržne prakse. Na trgih je veliko izdelkov, na embalaži katerih je navedeno, da gre za domače ali lokalno, glavne sestavine pa so v resnici uvožene od drugod, opozarjajo strokovnjaki.  
 

Kar 20 odstotkov uvoženega medu vsebuje nezakonite dodatke

 
Borzanova je v predlogih za spremembe prosila, da se spremeni sistem identifikacije porekla surovin za živilske izdelke v Evropski uniji. Predlaga, da bi nov sistem vključeval ime izvorne države in vidnejšo identifikacijo porekla primarnih surovin v živilskih izdelkih, ki se prodajajo na trgih Evropske unije.

Med predlogi je bilo tudi spremenjeno označevanje porekla medu. Sedanja pravila namreč dovoljujejo, da pri označbi medu, proizvedenega v EU, ki je mešan z uvoženim medom, ni potrebna navedba razmerja ali države izvora.

V praksi to pomeni, da je izdelek, ki je mešanica enega odstotka evropskega in 99 odstotkov uvoženega medu, označen enako, kot če so razmerja obrnjena. Posledično prihaja do manipulacij in prevar potrošnikov. Hkrati obstoječi sistem otežuje življenje domačim pridelovalcem medu.

Skoraj polovica medu, ki je na voljo na evropskem trgu, je uvožena s Kitajske, piše na spletni strani Biljane Borzan. Raziskave so med drugim pokazale tudi, da je 20 odstotkov uvoženega medu ponarejenega in vsebuje prepovedane dodatke, kot je sladkorni sirup, ki služi povečanju količine, poroča evropska poslanka.
 

Za zaščito potrošnikov je sprememba sistema nujna

Proizvajalci sicer glede na ceno in razpoložljivost lahko uporabljajo uvožene surovine, vendar ne smejo navajati lažnih dejstev, kot na primer, da je izdelek domač, piše Total Croatia News. Največkrat so zavajajoče navedbe na suhomesnatih izdelkih, konzerviranih ribah, olivah in začimbah.

Navedba države izvora je trenutno obvezna za sveže in zamrznjeno meso, ribe in jajca. Z novo strategijo naj bi razširili obveznost označevanja države porekla na živila, za katera zdaj zadostuje oznaka »proizvedeno v EU«, poročajo hrvaški mediji.

Da bi zaščitili državljane pred prevarami, domače proizvajalce pa pred nelojalno konkurenco, moramo spremeniti sistem. Strategija »od polja do mize« naj bi odpirala te možnosti. Hkrati je slovenska vlada obljubila, da se bo v času predsedovanja EU posvetila tudi temu vprašanju, poroča Borzanova.