Manjša socialna varnost, večji razmah zavarovanj

Na 27. Dneh zavarovalništva v Sloveniji so nekateri menili, da so trenutne okoliščine idealne za razmah zavarovalništva. Formula je preprosta. Zavarovalnice morajo izkoristiti priložnosti, ki so nastale zaradi spremenjenih okoliščin, in povečati obseg svojega posla. Del odgovora se skriva v zmanjševanju socialne varnosti. To je vsekakor vselej prisililo ljudi k temu, da so bili primorani sami poskrbeti za svojo varnost v prihodnosti. Pa je res tako lahko?
 
Vsak razvoj kot tudi vsaka kriza prinašata tako obete kot tudi tveganja. Če začnemo s tveganji; človeštvo je že zamudilo z odzivom na podnebne spremembe in tudi v zavarovalništvu bodo morali radikalno predrugačiti vrednotenje podnebnih sprememb. Potem bo tudi prihodnost vendarle prinesla obete. A čeravno se slednje sliši kot pozitivna plat razvoja, so zaradi tega v zavarovalništvu postavljeni pred velikanske izzive. Na primer; v naša življenja vstopa vse več robotov, zaradi česar se tudi morebitne nesreče obravnava s povsem drugega vidika. Ljudje bodo živeli dlje, stoletniki ne bodo več izjema. To prinaša zavarovalnicam velikanske izzive, saj se področja postavljajo na povsem nove ravni vrednotenja, razumevanja in obravnave.
 
Kot smo slišali na minulih tradicionalnih 27. Dneh zavarovalništva v Sloveniji, ki so potekali pod sloganom »Čas mineva s pogledom na jutri« v organizaciji  Slovenskega zavarovalnega združenja, to ni edini izziv v zavarovalništvu. V tej panogi, ki je v neposredni povezavi ne le z naravnimi, prometnimi nesrečami, dolgoživostjo ali blaginjo družbe, se izzivi pojavljajo tudi zaradi zdravstvenega sistema. Tako ne čudi, da smo lahko v Portorožu poslušali tudi zdravstvenega futurista, dr. Bertalana Meska. Dejal je, da »zdravstveni sistem ni odprt za inovacije, saj zdravstvu primanjkuje zdravnikov in denarja.« Po njegovem mnenju je potrebna kulturna transformacija zdravstva, pri čemer mora biti pacient osrednja točka zdravstvenega sistema in to ne glede na to, kje se nahaja.
 
Seveda pa bo to vedno bolj izvedljivo, če bodo dali v zdravstvenem sistemu pospešek digitalizaciji. Digitalizacija in transformacija slovenskega zdravstva sta namreč nujno potrebni, kot je poudaril tudi magister Robert Cugelj, državni sekretar iz Ministrstva za zdravje: »Epidemija covida-19 je dala pospešek digitalizaciji slovenskega zdravstva«. To je seveda zelo ugodno za hitrejšo obravnavo pacienta, postavljanja diagnoz, zdravljenje ter seveda krajšanja kronično predolgih čakalnih vrst.
 
Na Zavarovalniških dneh v Portorožu so si bili sicer enotni, da sta eni ključnih prioritet v zdravstvu digitalizacija in transformacija. Zatorej, kje potem nastane problem?
 
Kot je dejala doktorica Petra Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani so »vse  rešitve že na mizi, le pri implementaciji imamo težave.« Kot je dodala, je ena od težav vezana tudi na implementacijo, upoštevanje lokalnih posebnosti. Dr. Eva Turk z Medicinske fakultete v Oslu in mag. Meta Berk Skok predsednica uprave Zdravstvene zavarovalnice Triglav sta prepričani, da je potrebno predvsem opolnomočenje pacientov, ki jih je treba zdravstveno opismenjevati.
 
Na tradicionalnih Dnevih zavarovalništva v Sloveniji so sicer največ pozornosti namenili aktualnim temam na področju zavarovalništva v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU, prenovi zavarovalniške direktive Solventnost II, aktivaciji kadrov v zavarovalništvu, optimizaciji vedenja potrošnikov in ponudnikov finančnih storitev pa tudi vzporednicam med športom in gospodarstvom, prihodnosti zdravstva ter prilagajanju zavarovalne industrije podnebnim spremembam.

Zaščita zavarovancev mora biti poglavitni cilj

 
Eden od uvodnih govorcev na konferenci je bil minister za finance Andrej Šircelj. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi predloga revizije direktive Solventnost II in predloga direktive o minimalni harmonizaciji postopkov reševanja in prenehanja zavarovalnic. Po njegovih besedah mora biti ključni cilj teh dokumentov zaščita zavarovancev. »Po našem mnenju mora biti zaščita zavarovancev poglavitni cilj, na katerem temelji celotna evropska direktiva,« je poudaril Šircelj in izpostavil, da v Sloveniji še nismo bili soočeni s stečajem zavarovalnice in oškodovanja zavarovancev.
 
Zakonodajni paket na zavarovalnem področju je sicer le eden od številnih, ki jih napoveduje Evropska komisija in ki sodijo tudi med prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU. Šircelj je naštel več načrtovanih ukrepov v podporo spodbujanja trajnostnega gospodarskega in finančnega sistema v EU, kar bo po njegovih besedah prineslo koristi tako potrošnikom kot podjetjem.
 
Prav slednji, tj. potrošniki, podjetja in njihove potrebe, pa so osrednja misel v očeh zavarovalnic, ki so zaradi novonastalih okoliščin prilagodile svoje prodajne kanale in se pripravile na nove trende delovanja celotne družbe. Zavarovalnice torej ustvarjajo pogoje in načine delovanja tako, da kar se da učinkovito zasledujejo svoje stranke in jim omogočajo lahko pot do sklenitve zanj najbolj ustreznih zavarovanj. Pri tem se zavedajo, da digitalno poslovanje pomeni hitrejše in tudi z zdravstvenega vidika v času epidemije varnejše poslovanje. Hkrati to ne more v celoti nadomestiti osebnega stika med zavarovanci in zavarovalnimi agenti.
 
Uveljavljeni sistem osebnega stika z zavarovanci bo torej ostal, a je pri tem, kot smo slišali, nujno prenoviti zavarovalno pogodbo. Osnova za obstoječo zavarovano pogodbo je namreč zakon o obligacijskih razmerij iz leta 1978. V vmesnem času so se zgodile velike spremembe v zavarovalništvu, gospodarstvu in nenazadnje v navadah potrošnikov. Osnutek zakona o zavarovalni pogodbi je že spisan, Slovenijo zdaj čaka le še potrditev in implementacija nove zavarovalne pogodbe. Kdaj se bo to zgodilo, na konferenci ni napovedal nihče.