Kviz: na kateri stopnji moralnega razvoja ste?

Raziskave kažejo, da je večina odraslih na enaki stopnji moralnega razvoja kot mladostniki.
Fotografija: FOTO: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
FOTO: SHUTTERSTOCK

Na internetu obstaja polno testov o različnih psiholoških aspektih nas samih. Kljub vsemu, da ti testi niso podlaga za znanstveno raziskavo, jih ljudje radi rešujemo, saj si želimo izvedeti, v kateri »predalček« sodimo, in kaj nam rezultati povedo o nas. Nekateri testi so znani in tudi že razširjeni, pri čemer primerjava rezultatov temelji na velikem vzorcu. Eden izmed bolj znanih testov je tudi Kohlbergov test moralnega razvoja, ki predstavlja najbolj poglobljeno študijo glede ocenjevanja moralnega razvoja posameznikov.
image_alt
Pod kakšnimi pogoji na obisk k našim sosedam?

6 stopenj moralnega razvoja


Kohlbergova teorija moralnega razvoja predstavlja prilagoditev psihološke teorije švicarskega psihologa Piaget. Teorija trdi, da je moralno sklepanje nujen (vendar ne zadosten) pogoj za etično obnašanje, in ima šest razvojnih stopenj. Kohlberg meni, da  moralni razvoj temelji na razumevanju pravičnosti, ki se spreminja skozi življenje posameznika.

Kohlberg je ta razvoj razdelil na šest stopenj, pri čemer je uporabil zgodbo oziroma primer imenovan Heinzova dilema, kjer je opazoval, kako posamezniki upravičijo odločitev Heinza. Na podlagi odgovorov je moralni razvoj posameznika razdelil v šest skupin. Pri tem ni bilo pomembno, kakšna je bila ta odločitev (ukrasti ali ne), ampak kako je posameznik upravičil svojo odločitev.
FOTO: SHUTTERSTOCK
FOTO: SHUTTERSTOCK

Kohlbergova lestvica ne opisuje, kako se nekdo dejansko obnaša, ampak kako nekdo moralno sklepa. Hipoteza je, da višje ko je nekdo na lestvici moralnega sklepanja, bolj moralno se bo ta oseba obnašala, pri čemer bo njeno obnašanje tudi bolj konsistentno.
 

Preizkus: Heinzova dilema


Heizova dilema je naslednja:

Ženska umira za rakom. Lokalni lekarnar odkrije zdravilo, ki bi jo po mnenju zdravnikov lahko rešilo. Lekarnar za majhen odmerek računa 500 tisoč evrov, desetkrat  toliko, kot  ima stroškov z izdelavo. Ženin mož, Heinz, si sposodi denar od vseh znancev, vendar  mu  uspe zbrati samo 250 tisoč evrov. Lekarnarja prosi, naj mu zdravilo proda za to ceno ali mu dovoli doplačati razliko pozneje. Lekarnar ga zavrne z besedami: »Odkril sem zdravilo in zaslužil bom z njim.« Obupani Heinz vdre v lekarno in zdravilo ukrade.  Je  prav,  da  je  to storil?  Zakaj  da  ali  zakaj  ne?
image_alt
Za ceno stanovanja si lahko kupite sanjski otok

Pomembno je, da oseba argumentirana, zakaj je Heinz ravnal pravilno ali napačno, ne glede na to, katero pozicijo mora zagovarjati. Pomembno je, da oseba obrazloži odločitev in sicer najbolje v obliki: Heinz je ravnal pravilno/napačno, ker …… V spodnji tabeli imate navedene tipične odgovore in sklepanja za vsako raven moralnega razvoja, da lahko ocenite svojo stopnjo razvoja, pri čemer je najnižja stopnja izogibanje kazni in najvišja načela.
 
Faza Stopnja Razlog, zakaj je Heinz ravnal pravilno, ker je ukradel zdravilo Razlog, zakaj je Heinz ravnal napačno, ker je ukradel zdravilo
Pred konvencionalna faza 1. Izogibanje kazni Moral bi ukrasti zdravilo, saj ni tako hudo, če ga ukrade. 
Saj  je  najprej  vprašal,  ali  ga  lahko  plača.
Zdravilo,  ki  bi  ga  vzel,  je  vredno samo petdeset tisoč EUR, tako da v resnici ni vzel zdravila za 500 tisoč EUR.
Ne bi smel ukrasti zdravila. To je hud zločin.
Ni dobil dovoljenja; s silo je vdrl v lekarno.
Povzročil je veliko škode in ukradel zelo drago zdravilo.
2. Samo interes (nagrajevanje) Nič ni narobe, če ukrade zdravilo, ker ga njegova žena  potrebuje  in  jo  on  hoče  pozdraviti. 
Saj  noče krasti, ampak mora, če jo hoče rešiti.
Ne bi ga smel ukrasti.
Lekarnar ni slab človek, hoče  samo  zaslužiti. 
Zato  se  ukvarjaš  s  poslom,  da zaslužiš.
Konvencionalna faza 3. Družbeni pritisk Moral bi ukrasti zdravilo.
Počne samo nekaj, kar bi dober mož moral storiti.
Ne moremo ga obsojati, če nekaj stori iz ljubezni do žene. Obsojali bi ga, če je ne bi ljubil dovolj, da bi jo rešil
Ne bi smel krasti.
Če njegova žena umre, ga ni mogoče obsojati.
Ne gre za to, da je brezsrčen ali da žene ne ljubi dovolj, da nebi storil vsega, kar zakonito lahko stori.
Sebičen in brezsrčen je lekarnar.
4. Zakon in red Moral  bi ga ukrasti.
Če  ne  bi  storil  ničesar, bi ženo  pustil  umreti. 
Ti boš  kriv,  če  umre.
 Moraš  ga vzeti, vendar moraš imeti namen zanj plačati
Čisto  naravno  je,  da  želi  Heinz  rešiti  svojo ženo, še vedno pa ni prav krasti.
Ve, da bo dragoceno zdravilo vzel človeku, ki ga je ustvari
Post konvencionalna faza 5. Družbena pogodba Zakoni  niso  napisani  za  take  okoliščine. 
Če zdravilo  ukradeš  v  taki  situaciji,  to  sicer  ni  najbolj prav, je pa upravičeno.
Skrajne okoliščine še ne opravičujejo tega, da zakon  vzameš  v  lastne  roke.  Ljudje  se  ne  morejo zateči h kraji, kadarkoli so obupani. Razplet je lahko dober, toda razplet ne opravičuje sredstev
6. Načela Heinz je postavljen  v  situacijo,  ko  je  prisiljen  izbirati med  krajo  in  ženino  smrtjo.  V  situaciji,  ko  se  mora odločiti,  je  moralno  prav,  če  krade.  Ravnati  mora  v skladu z načelom ohranjanja in spoštovanja življenja Heinz  je  postavljen  pred  odločitev,  ali  naj upošteva  tudi  druge  ljudi,  ki  potrebujejo  zdravilo enako  močno  kot  njegova  žena. 
Ne  bi  smel  ravnati samo  skladno  s  svojimi  čustvi  do  žene,  ampak upoštevati tudi pomen vseh drugih vpletenih življen
 

Kaj nam povedo rezultati raziskav?


Rezultati različnih raziskav kažejo, da človek napreduje od prve stopnje proti šesti stopnji. Vendar le okoli 10 odstotkov odrasle populacije doseže post konvencionalno fazo. Večina odraslih je oziroma ostaja v konvencionalni fazi, pri čemer je napredovanje, ko je nekdo že odrasel, redko, vendar ni nemogoče. Najpomembnejše obdobje moralnega razvoja je otroštvo in mladostništvo, pri čemer se po končanju procesa formalnega izobraževanja, stopnje ne spreminjajo več. Raziskave tako kažejo, da je večina odraslih na stopnji mladostnikov, ko govorimo o moralnem razvoju posameznika.
image_alt
Investirala v »ničvredno« kriptovaluto in postala multimilijonarja
 
___________________
Viri:

Kohlberg, Lawrence; Charles Levine; Alexandra Hewer (1983). Moral stages : a current formulation and a response to critics. Basel, NY: Karger.
Kohlberg, Lawrence (1958). The Development of Modes of Thinking and Choices in Years 10 to 16 (Ph.D. dissertation). University of Chicago
Kohlberg, Lawrence (1973). "The Claim to Moral Adequacy of a Highest Stage of Moral Judgment". Journal of Philosophy. 70 (18): 630–646
 

Več iz rubrike

Komentarji: