Kviz: na kateri stopnji moralnega razvoja ste?
Raziskave kažejo, da je večina odraslih na enaki stopnji moralnega razvoja kot mladostniki.
Odpri galerijo
Na internetu obstaja polno testov o različnih psiholoških aspektih nas samih. Kljub vsemu, da ti testi niso podlaga za znanstveno raziskavo, jih ljudje radi rešujemo, saj si želimo izvedeti, v kateri »predalček« sodimo, in kaj nam rezultati povedo o nas. Nekateri testi so znani in tudi že razširjeni, pri čemer primerjava rezultatov temelji na velikem vzorcu. Eden izmed bolj znanih testov je tudi Kohlbergov test moralnega razvoja, ki predstavlja najbolj poglobljeno študijo glede ocenjevanja moralnega razvoja posameznikov.
Kohlbergova teorija moralnega razvoja predstavlja prilagoditev psihološke teorije švicarskega psihologa Piaget. Teorija trdi, da je moralno sklepanje nujen (vendar ne zadosten) pogoj za etično obnašanje, in ima šest razvojnih stopenj. Kohlberg meni, da moralni razvoj temelji na razumevanju pravičnosti, ki se spreminja skozi življenje posameznika.
Kohlberg je ta razvoj razdelil na šest stopenj, pri čemer je uporabil zgodbo oziroma primer imenovan Heinzova dilema, kjer je opazoval, kako posamezniki upravičijo odločitev Heinza. Na podlagi odgovorov je moralni razvoj posameznika razdelil v šest skupin. Pri tem ni bilo pomembno, kakšna je bila ta odločitev (ukrasti ali ne), ampak kako je posameznik upravičil svojo odločitev.
Kohlbergova lestvica ne opisuje, kako se nekdo dejansko obnaša, ampak kako nekdo moralno sklepa. Hipoteza je, da višje ko je nekdo na lestvici moralnega sklepanja, bolj moralno se bo ta oseba obnašala, pri čemer bo njeno obnašanje tudi bolj konsistentno.
Heizova dilema je naslednja:
Ženska umira za rakom. Lokalni lekarnar odkrije zdravilo, ki bi jo po mnenju zdravnikov lahko rešilo. Lekarnar za majhen odmerek računa 500 tisoč evrov, desetkrat toliko, kot ima stroškov z izdelavo. Ženin mož, Heinz, si sposodi denar od vseh znancev, vendar mu uspe zbrati samo 250 tisoč evrov. Lekarnarja prosi, naj mu zdravilo proda za to ceno ali mu dovoli doplačati razliko pozneje. Lekarnar ga zavrne z besedami: »Odkril sem zdravilo in zaslužil bom z njim.« Obupani Heinz vdre v lekarno in zdravilo ukrade. Je prav, da je to storil? Zakaj da ali zakaj ne?
Pomembno je, da oseba argumentirana, zakaj je Heinz ravnal pravilno ali napačno, ne glede na to, katero pozicijo mora zagovarjati. Pomembno je, da oseba obrazloži odločitev in sicer najbolje v obliki: Heinz je ravnal pravilno/napačno, ker …… V spodnji tabeli imate navedene tipične odgovore in sklepanja za vsako raven moralnega razvoja, da lahko ocenite svojo stopnjo razvoja, pri čemer je najnižja stopnja izogibanje kazni in najvišja načela.
Rezultati različnih raziskav kažejo, da človek napreduje od prve stopnje proti šesti stopnji. Vendar le okoli 10 odstotkov odrasle populacije doseže post konvencionalno fazo. Večina odraslih je oziroma ostaja v konvencionalni fazi, pri čemer je napredovanje, ko je nekdo že odrasel, redko, vendar ni nemogoče. Najpomembnejše obdobje moralnega razvoja je otroštvo in mladostništvo, pri čemer se po končanju procesa formalnega izobraževanja, stopnje ne spreminjajo več. Raziskave tako kažejo, da je večina odraslih na stopnji mladostnikov, ko govorimo o moralnem razvoju posameznika.
___________________
Viri:
Kohlberg, Lawrence; Charles Levine; Alexandra Hewer (1983). Moral stages : a current formulation and a response to critics. Basel, NY: Karger.
Kohlberg, Lawrence (1958). The Development of Modes of Thinking and Choices in Years 10 to 16 (Ph.D. dissertation). University of Chicago
Kohlberg, Lawrence (1973). "The Claim to Moral Adequacy of a Highest Stage of Moral Judgment". Journal of Philosophy. 70 (18): 630–646
6 stopenj moralnega razvoja
Kohlbergova teorija moralnega razvoja predstavlja prilagoditev psihološke teorije švicarskega psihologa Piaget. Teorija trdi, da je moralno sklepanje nujen (vendar ne zadosten) pogoj za etično obnašanje, in ima šest razvojnih stopenj. Kohlberg meni, da moralni razvoj temelji na razumevanju pravičnosti, ki se spreminja skozi življenje posameznika.
Kohlberg je ta razvoj razdelil na šest stopenj, pri čemer je uporabil zgodbo oziroma primer imenovan Heinzova dilema, kjer je opazoval, kako posamezniki upravičijo odločitev Heinza. Na podlagi odgovorov je moralni razvoj posameznika razdelil v šest skupin. Pri tem ni bilo pomembno, kakšna je bila ta odločitev (ukrasti ali ne), ampak kako je posameznik upravičil svojo odločitev.
Kohlbergova lestvica ne opisuje, kako se nekdo dejansko obnaša, ampak kako nekdo moralno sklepa. Hipoteza je, da višje ko je nekdo na lestvici moralnega sklepanja, bolj moralno se bo ta oseba obnašala, pri čemer bo njeno obnašanje tudi bolj konsistentno.
Preizkus: Heinzova dilema
Heizova dilema je naslednja:
Ženska umira za rakom. Lokalni lekarnar odkrije zdravilo, ki bi jo po mnenju zdravnikov lahko rešilo. Lekarnar za majhen odmerek računa 500 tisoč evrov, desetkrat toliko, kot ima stroškov z izdelavo. Ženin mož, Heinz, si sposodi denar od vseh znancev, vendar mu uspe zbrati samo 250 tisoč evrov. Lekarnarja prosi, naj mu zdravilo proda za to ceno ali mu dovoli doplačati razliko pozneje. Lekarnar ga zavrne z besedami: »Odkril sem zdravilo in zaslužil bom z njim.« Obupani Heinz vdre v lekarno in zdravilo ukrade. Je prav, da je to storil? Zakaj da ali zakaj ne?
Pomembno je, da oseba argumentirana, zakaj je Heinz ravnal pravilno ali napačno, ne glede na to, katero pozicijo mora zagovarjati. Pomembno je, da oseba obrazloži odločitev in sicer najbolje v obliki: Heinz je ravnal pravilno/napačno, ker …… V spodnji tabeli imate navedene tipične odgovore in sklepanja za vsako raven moralnega razvoja, da lahko ocenite svojo stopnjo razvoja, pri čemer je najnižja stopnja izogibanje kazni in najvišja načela.
Faza | Stopnja | Razlog, zakaj je Heinz ravnal pravilno, ker je ukradel zdravilo | Razlog, zakaj je Heinz ravnal napačno, ker je ukradel zdravilo |
Pred konvencionalna faza | 1. Izogibanje kazni | Moral bi ukrasti zdravilo, saj ni tako hudo, če ga ukrade. Saj je najprej vprašal, ali ga lahko plača. Zdravilo, ki bi ga vzel, je vredno samo petdeset tisoč EUR, tako da v resnici ni vzel zdravila za 500 tisoč EUR. |
Ne bi smel ukrasti zdravila. To je hud zločin. Ni dobil dovoljenja; s silo je vdrl v lekarno. Povzročil je veliko škode in ukradel zelo drago zdravilo. |
2. Samo interes (nagrajevanje) | Nič ni narobe, če ukrade zdravilo, ker ga njegova žena potrebuje in jo on hoče pozdraviti. Saj noče krasti, ampak mora, če jo hoče rešiti. |
Ne bi ga smel ukrasti. Lekarnar ni slab človek, hoče samo zaslužiti. Zato se ukvarjaš s poslom, da zaslužiš. |
|
Konvencionalna faza | 3. Družbeni pritisk | Moral bi ukrasti zdravilo. Počne samo nekaj, kar bi dober mož moral storiti. Ne moremo ga obsojati, če nekaj stori iz ljubezni do žene. Obsojali bi ga, če je ne bi ljubil dovolj, da bi jo rešil |
Ne bi smel krasti. Če njegova žena umre, ga ni mogoče obsojati. Ne gre za to, da je brezsrčen ali da žene ne ljubi dovolj, da nebi storil vsega, kar zakonito lahko stori. Sebičen in brezsrčen je lekarnar. |
4. Zakon in red | Moral bi ga ukrasti. Če ne bi storil ničesar, bi ženo pustil umreti. Ti boš kriv, če umre. Moraš ga vzeti, vendar moraš imeti namen zanj plačati |
Čisto naravno je, da želi Heinz rešiti svojo ženo, še vedno pa ni prav krasti. Ve, da bo dragoceno zdravilo vzel človeku, ki ga je ustvari |
|
Post konvencionalna faza | 5. Družbena pogodba | Zakoni niso napisani za take okoliščine. Če zdravilo ukradeš v taki situaciji, to sicer ni najbolj prav, je pa upravičeno. |
Skrajne okoliščine še ne opravičujejo tega, da zakon vzameš v lastne roke. Ljudje se ne morejo zateči h kraji, kadarkoli so obupani. Razplet je lahko dober, toda razplet ne opravičuje sredstev |
6. Načela | Heinz je postavljen v situacijo, ko je prisiljen izbirati med krajo in ženino smrtjo. V situaciji, ko se mora odločiti, je moralno prav, če krade. Ravnati mora v skladu z načelom ohranjanja in spoštovanja življenja | Heinz je postavljen pred odločitev, ali naj upošteva tudi druge ljudi, ki potrebujejo zdravilo enako močno kot njegova žena. Ne bi smel ravnati samo skladno s svojimi čustvi do žene, ampak upoštevati tudi pomen vseh drugih vpletenih življen |
Kaj nam povedo rezultati raziskav?
Rezultati različnih raziskav kažejo, da človek napreduje od prve stopnje proti šesti stopnji. Vendar le okoli 10 odstotkov odrasle populacije doseže post konvencionalno fazo. Večina odraslih je oziroma ostaja v konvencionalni fazi, pri čemer je napredovanje, ko je nekdo že odrasel, redko, vendar ni nemogoče. Najpomembnejše obdobje moralnega razvoja je otroštvo in mladostništvo, pri čemer se po končanju procesa formalnega izobraževanja, stopnje ne spreminjajo več. Raziskave tako kažejo, da je večina odraslih na stopnji mladostnikov, ko govorimo o moralnem razvoju posameznika.
___________________
Viri:
Kohlberg, Lawrence; Charles Levine; Alexandra Hewer (1983). Moral stages : a current formulation and a response to critics. Basel, NY: Karger.
Kohlberg, Lawrence (1958). The Development of Modes of Thinking and Choices in Years 10 to 16 (Ph.D. dissertation). University of Chicago
Kohlberg, Lawrence (1973). "The Claim to Moral Adequacy of a Highest Stage of Moral Judgment". Journal of Philosophy. 70 (18): 630–646