Delavcev brez regresa letos že več kot lani v celem letu

Poletje je čas dopustov, dopusti pa so neločljivo povezani z regresom, ki ga zakon priznava zaposlenim.
Fotografija: Foto: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Foto: Leon Vidic/Delo

Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo lani po podatkih Fursa 13.759, letos pa 14.889. Inšpekcija je medtem do sredine tega tedna zaznala že več kršitev izplačila regresa kot lani v celem letu, a izplačil ne more odrediti.

Pravico do regresa delavec po zakonu o delovnih razmerjih pridobi s pravico do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa.
image_alt
V javnost pricurjal ključen dokument za boj proti podnebnim spremembam

Po zakonu se mora regres delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Določeno pa je tudi, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela dopusta in posledično sorazmernega dela regresa. Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici leta, sorazmeren del regresa dolžan plačati do 1. julija, preostali del pa do konca tekočega koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja. Roka za plačilo regresa v primeru, da se delavec zaposli po 1. juliju, pa zakon ne določa, izoblikovala se je zgolj sodna praksa, da je treba regres izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Finančna uprava RS v Ljubljani. Foto: Leon Vidic/Delo
Finančna uprava RS v Ljubljani. Foto: Leon Vidic/Delo
Kot so za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), na podlagi podatkov o predloženih obračunih davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, ki so jih delodajalci predložili do 4. julija, in podatkov o vključenosti v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zbranih do vključno 31. maja, REK-1 obrazca za izplačilo regresa za leto 2020 ni predložilo 30.815 delodajalcev za 80.237 delavcev, za leto 2021 pa 24.195 delodajalcev za 81.090 delavcev.

»Med navedenim številom delodajalcev so tudi taki, ki so regres sicer izplačevali, vendar ne (še) vsem delavcem, ki so po naših evidencah vključeni v zavarovanje,« so ob tem opozorili na Fursu.

Delodajalcev, ki so sicer izplačevali plače za leto 2020, niso pa izplačali regresa, je po njihovih podatkih skupaj 13.759, letos pa 14.889. Gre za razliko med številom delodajalcev, ki so predložili REK-1 za plače, in številom tistih, ki so predložili REK-1 za regres, so še navedli.
image_alt
Hrvaški Rimac postavil svetovni rekord

Številke so zaskrbljujoče, so nedavno opozorili v društvu Delavska svetovalnica in pozvali k nadzoru na terenu. Na Inšpektoratu RS za delo so za STA zagotovili, da institutu plačila za delo »že vrsto let namenjajo večjo pozornost« in da tudi letos poteka usmerjen poostren nadzor nad izvajanjem 131. člena zakona o delovnih razmerjih, ki ureja izplačilo regresa.

Kot je poudaril glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić, iz Fursovih podatkov ni mogoče ugotoviti, »če in katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca in omogoča morebitno poznejše izplačilo regresa zaradi likvidnostnih težav delodajalca«. Inšpektor tako na podlagi REK-1 obrazcev še ne more zaključiti, da je delodajalec v prekršku oz. določiti časa storitve prekrška, temveč ustrezne podatke dobi šele ob nadzoru.
Finančna uprava RS v Ljubljani. Foto: Leon Vidic/Delo
Finančna uprava RS v Ljubljani. Foto: Leon Vidic/Delo


Po Grlićevih besedah pa inšpektor tudi tedaj, ko zazna kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih, »ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev«, tako da lahko delavec poplačilo uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko sicer v sodnem postopku uveljavlja tudi zakonite zamudne obresti. Ne glede na to, da inšpektorji ne morejo odrediti izplačila regresa, pa delodajalci po njihovem obisku regres običajno poplačajo, kažejo izkušnje inšpektorata s terena.

Število kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih je letos visoko in je že preseglo lanskega. Do sredine tega tedna so jih inšpektorji za delo našteli 2634, lani v celotnem letu 2603.
image_alt
Havaji se spopadajo z neobvladljivim navalom turistov

Inšpektorat sicer namerava tudi v bodoče nadaljevati redne in usmerjene nadzore izplačila regresa, je zatrdil Grlić. »S stalnim izvajanjem nadzora tako delodajalcem kot delavcem sporočamo, da je uresničevanje pravice do regresa za letni dopust neodtuljiva pravica, pomembna pa je tudi iz vidika tesne povezave s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev,« je opozoril. »Pri izbiri ukrepov bomo tudi v bodoče upoštevali težo kršitve, morebitno ponavljanje istovrstnih kršitev pa sankcionirali v okviru načela sorazmernosti,« je sklenil glavni inšpektor za delo.

Več iz rubrike

aktualno

Kitajci imajo revolucionarno baterijo, ki naj bi pometla s Teslo

Največji proizvajalec baterij za avtomobile CATL, je predstavil baterijo z novo tehnologijo, ki naj bi z enim polnjenem dosegla skoraj 1000 kilometrov.

aktualno

Trump naj bi davil agenta tajne službe in v steno zalučal hamburger

Nekdanja uslužbenka v Beli hiši je razkrila nekaj novih podrobnosti o vedenju nekdanjega predsednika ZDA.

aktualno

Nosečo mamo zaradi kraje čokolad obsodili na deset mesecev zapora

Tridesetletna Zagrebčanka bo zaporno kazen odslužila z družbenokoristnim delom, je odločilo sodišče.

aktualno

Odpadke iz zahoda nezakonito vozijo v srednjo in vzhodno Evropo

Zločini proti okolju so deležni več pozornosti, odkar so podnebne politike postale ključnega pomena, v najnovejšem poročilu ugotavlja Europol.

Komentarji: