Delavcev brez regresa letos že več kot lani v celem letu

Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo lani po podatkih Fursa 13.759, letos pa 14.889. Inšpekcija je medtem do sredine tega tedna zaznala že več kršitev izplačila regresa kot lani v celem letu, a izplačil ne more odrediti.

Pravico do regresa delavec po zakonu o delovnih razmerjih pridobi s pravico do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa.

Po zakonu se mora regres delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Določeno pa je tudi, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela dopusta in posledično sorazmernega dela regresa. Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici leta, sorazmeren del regresa dolžan plačati do 1. julija, preostali del pa do konca tekočega koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja. Roka za plačilo regresa v primeru, da se delavec zaposli po 1. juliju, pa zakon ne določa, izoblikovala se je zgolj sodna praksa, da je treba regres izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Kot so za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), na podlagi podatkov o predloženih obračunih davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, ki so jih delodajalci predložili do 4. julija, in podatkov o vključenosti v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zbranih do vključno 31. maja, REK-1 obrazca za izplačilo regresa za leto 2020 ni predložilo 30.815 delodajalcev za 80.237 delavcev, za leto 2021 pa 24.195 delodajalcev za 81.090 delavcev.

»Med navedenim številom delodajalcev so tudi taki, ki so regres sicer izplačevali, vendar ne (še) vsem delavcem, ki so po naših evidencah vključeni v zavarovanje,« so ob tem opozorili na Fursu.

Delodajalcev, ki so sicer izplačevali plače za leto 2020, niso pa izplačali regresa, je po njihovih podatkih skupaj 13.759, letos pa 14.889. Gre za razliko med številom delodajalcev, ki so predložili REK-1 za plače, in številom tistih, ki so predložili REK-1 za regres, so še navedli.

Številke so zaskrbljujoče, so nedavno opozorili v društvu Delavska svetovalnica in pozvali k nadzoru na terenu. Na Inšpektoratu RS za delo so za STA zagotovili, da institutu plačila za delo »že vrsto let namenjajo večjo pozornost« in da tudi letos poteka usmerjen poostren nadzor nad izvajanjem 131. člena zakona o delovnih razmerjih, ki ureja izplačilo regresa.

Kot je poudaril glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić, iz Fursovih podatkov ni mogoče ugotoviti, »če in katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca in omogoča morebitno poznejše izplačilo regresa zaradi likvidnostnih težav delodajalca«. Inšpektor tako na podlagi REK-1 obrazcev še ne more zaključiti, da je delodajalec v prekršku oz. določiti časa storitve prekrška, temveč ustrezne podatke dobi šele ob nadzoru.

Po Grlićevih besedah pa inšpektor tudi tedaj, ko zazna kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih, »ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev«, tako da lahko delavec poplačilo uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko sicer v sodnem postopku uveljavlja tudi zakonite zamudne obresti. Ne glede na to, da inšpektorji ne morejo odrediti izplačila regresa, pa delodajalci po njihovem obisku regres običajno poplačajo, kažejo izkušnje inšpektorata s terena.

Število kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih je letos visoko in je že preseglo lanskega. Do sredine tega tedna so jih inšpektorji za delo našteli 2634, lani v celotnem letu 2603.

Inšpektorat sicer namerava tudi v bodoče nadaljevati redne in usmerjene nadzore izplačila regresa, je zatrdil Grlić. »S stalnim izvajanjem nadzora tako delodajalcem kot delavcem sporočamo, da je uresničevanje pravice do regresa za letni dopust neodtuljiva pravica, pomembna pa je tudi iz vidika tesne povezave s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev,« je opozoril. »Pri izbiri ukrepov bomo tudi v bodoče upoštevali težo kršitve, morebitno ponavljanje istovrstnih kršitev pa sankcionirali v okviru načela sorazmernosti,« je sklenil glavni inšpektor za delo.