Kitajska: Novodobno prisvajanje ozemlja s skritimi dolgovi

Raziskovalci z mednarodnega raziskovalnega laboratorija AidData so ugotovili, da so dolžniške obveznosti držav v razvoju do Kitajske v resnici večje, kot ocenjujejo razne agencije in medvladne organizacije. Omenjeni laboratorij je za 18-letno obdobje analiziral več kot 13.000 kitajskih razvojnih projektov v 165 državah. Kitajska iniciativa 'Belt and Road' je povzročila, da je na desetine držav z nižjimi in srednjimi dohodki zapadlo globoko v dolg.
   

Rekordni zneski financiranja

 
AidData, mednarodni raziskovalni laboratorij za razvoj in inovacije, je ugotovil, da je 13.427 kitajskih razvojnih projektov skupaj vrednih 730 milijard evrov. Kitajska je zagotovila v zadnjih dveh desetletjih državam v razvoju rekordne zneske financiranja, pri čemer je podpirala projekte javnega in zasebnega sektorja. Iniciativa Belt and Road (BRI) je vodilna zunanjepolitična pobuda kitajskega predsednika Xi Jinpinga.
 
Pobuda, ki se je začela izvajati leta 2013 z namenom vlaganja v skoraj 70 držav in mednarodnih organizacij, je Kitajsko pripeljala do svetovne prevlade na področju mednarodnega razvojnega financiranja. ZDA načrtujejo razvoj podobnega programa v Južni Ameriki, Evropska unija pa je septembra napovedala začetek izvajanja svetovnega programa 'Global Gateway', saj si obe območji prizadevata zmanjšati velik finančni in geopolitični vpliv Kitajske na države v razvoju, navaja CNBC.
 
Pri tem podatki raziskave AidData kažejo, da namenja Kitajska za mednarodno razvojno financiranje trenutno vsaj dvakrat več sredstev kot ZDA in druge velike gospodarske sile, kar je približno 73 milijard evrov na leto. Vendar je to pogosto v obliki dolga in ne pomoči. To neravnovesje se je v zadnjih letih še povečalo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je Kitajska od uvedbe projekta Belt and Road izdala 31 posojil na eno subvencijo. 
 

Dolžniške pasti

 
Kitajska že dolgo zanika, da bi države v razvoju silila v tako imenovane dolžniške pasti, ki bi lahko Pekingu odprle pot do zasega premoženja v primeru neplačanih dolžniških obveznosti, pojasnjuje CNBC. Se pa že od začetka uvedbe kitajske iniciative pojavljajo pomisleki glede možnosti, da bi bila lahko posojila v številnih državah z nižjimi in srednjimi dohodki višja, kot je uradno navedeno. Družba AidData ocenjuje, da so prenizko prijavljeni dolgovi skupaj vredni približno 333 milijard evrov. CNBC se je za komentar glede podatkov družbe AidData obrnil na kitajski veleposlaništvi v Londonu in Washingtonu.
 
»V obdobju pred začetkom iniciative BRI je bila večina kitajskih posojil v tujini namenjena državnim posojilojemalcem, torej institucijam centralne vlade,« so navedli raziskovalci. »Vendar je od takrat prišlo do velike spremembe. Skoraj 70 odstotkov kitajskih posojil v tujini je zdaj namenjenih podjetjem in bankam v državni lasti, namenskim družbam, skupnim podjetjem ter institucijam zasebnega sektorja.«
 
Ti dolgovi pogosto niso prikazani v državnih bilancah, vendar za mnoge od njih jamčijo njihove vlade, kar briše meje med zasebnim in javnim dolgom ter državam povzroča fiskalne izzive. Ta jamstva so lahko eksplicitna ali implicitna, saj lahko javni ali politični pritisk prisili vlado, da reši podjetje v finančnih težavah.

Upravljanje skritih dolgov je postalo velik izziv

 
Raziskovalci so ugotovili, da so dolžniške obveznosti teh držav do Kitajske precej večje, kot ocenjujejo mednarodne raziskovalne ustanove, bonitetne agencije ali medvladne organizacije. Izsledki raziskave kažejo, da je 42 držav izpostavljenih javnemu dolgu do Kitajske, pri čemer ta presega 10 odstotkov njihovega BDP-ja.
 
»O teh dolgovih se sistematično premalo poroča v sistem poročanja o dolžnikih Svetovne banke, saj v mnogih primerih osrednje vladne institucije v državah z nižjimi in srednjimi dohodki niso glavni posojilojemalci, odgovorni za odplačilo,« je navedeno v poročilu raziskave.
 
V poročilu se ocenjuje, da zadolžene vlade običajno podcenjujejo svoje dejanske in potencialne obveznosti odplačevanja do Kitajske in sicer v višini 5,8 odstotka BDP-ja posamezne države. Družba AidData meni, da je postalo upravljanje skritih dolgov »velik izziv« za številne prizadete države.
 
»Problem 'skritega dolga' ni toliko v tem, da vlade vedo, da bodo morale poplačati nerazkrite dolgove do Kitajske z znanimi denarnimi vrednostmi. Težava je, da vlade ne poznajo denarne vrednosti dolgov do Kitajske, ki jih bodo morda morale poplačati v prihodnosti,« so dodali raziskovalci. Vemo pa, da neplačani dolgovi ne pomenijo nič dobrega, vsaj ne za države v razvoju.