Kako smo prebivalci Slovenije dojemali vpliv epidemije - raziskava

Tretjina prebivalcev Slovenije pravi, da je bila za njih epidemija covida-19 težka preizkušnja, skoraj 30 odstotkov pa jih pravi, da je bilo prestajanje epidemije enostavno ali, da je ta celo izboljšala njihovo vsakdanje življenje.
Fotografija: FOTO: Foto: Jure Eržen/delo
Odpri galerijo
FOTO: Foto: Jure Eržen/delo

Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana so ugotavljali, kako so prebivalci Slovenije dojemali vpliv epidemije na njihovo vsakdanje življenje, pa tudi, po katerih medijih so med epidemijo posegali in kje so iskali informacije.

Skoraj desetina prebivalcev Slovenije pravi, da je bila izkušnja epidemije covida-19 in vseh pripadajočih ukrepov zelo enostavna in je celo izboljšala njihovo vsakdanje življenje, še nadaljnja petina pa jih meni, da je bila ta izkušnja dokaj enostavna. Na drugi strani pola imamo ponovno petino prebivalcev, ki so izkušnjo doživljali kot dokaj težko ter desetino, ki pravi, da je bila izkušnja zelo težka ter je celo ogrožala njihovo duševno in telesno stanje.



Glede na raziskavo smo bili prebivalci Slovenije po skoraj perfektni Gaussovi krivulji razdeljeni med obe skrajnosti, kar nam ponovno daje vedeti, da je imel vpliv epidemije mnogo obrazov, od katerih morda niso vsi vidni ali razpoznavni na prvi pogled, prav tako pa zaradi različnih vzrokov ne nujno enakomerno zastopani v javnem medijskem prostoru.

Čeprav so moški in ženske v večini kategorij zastopani dokaj enakomerno, pa izstopa predvsem kategorija tistih, ki pravijo, da je bila izkušnja ukrepov, vezanih na covid-19, dokaj enostavna. Tu so statistično značilno glede na celotno populacijo nadpovprečno zastopani moški, statistično značilno podpovprečno pa so se s tem strinjale ženske. Zanimivo v primerjavi s celotno populacijo do razlik v percepciji izkušnje po starostnih skupinah ne prihaja.
 

Glavni vir informacij - televizija


Glavni vir informacij med izbruhom covida-19 je bila za skoraj polovico prebivalcev Slovenije televizija, sledijo pa jih spletna mesta, ki so bila glavni vir informacij za 3 od 10 vprašanih. Vsi ostali mediji so kot glavni vir informacij zastopani v precej manjši meri – spletna družbena omrežja kot glavni vir navaja le 12 odstotkov vprašanih, radio pa 8 odstotkov.
 
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 9. in 10. julijem 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji. 

Več iz rubrike