Kako huda je kadrovska kriza v hotelih?

Hoteli želijo strankam naslikati rožnato sliko, toda na srečanju petnajstih izvršnih direktorjev nekaterih največjih hotelskih skupin na svetu so bili bližje resnici glede primanjkovanja osebja v hotelih. Accor, lastnik blagovnih znamk, kot so Mercure, ibis in Fairmont, potrebuje 35.000 delavcev po vsem svetu, je prejšnji mesec dejal izvršni direktor Sebastien Bazin.

Zakaj je Monaco raj za bogataše?

Nekateri hoteli v Londonu imajo trenutno eno nadstropje popolnoma zaprto, ker nimajo dovolj osebja za čiščenje in servisiranje sob, navaja Euro News. Potovalno podjetje v Združenem kraljestvu, Classic Collection Holidays, pa osebju ponuja ugodnosti po delu, kot je deskanje, vse v želji, da bi bilo privlačno za iskalce zaposlitve.

Kam je šlo osebje?

V najhujših letih pandemije so številne vlade subvencionirale hotelska podjetja, da so lahko še naprej plačevala osebje, medtem ko so bila prisiljeno zaprta. Chris Hartley, izvršni direktor GHA, meni, da je to dalo delavcem možnost, da »premislijo, ali je gostinstvo dobra industrija.

Mnogi zaposleni v gostinstvu so med pandemijo odšli v druge panoge. Foto: Getty Images

Ko so državne subvencije prenehale, je veliko zaposlenih dalo odpoved in kdo bi jih lahko krivil? Poslovili so se od dolgih, nedružabnih delovnih ur in namesto tega sprejeli službe, ki bi jim omogočile »privilegij«, ki so ga imeli v mnogih drugih panogah: delo od doma. Za večino hotelskih položajev to preprosto ni mogoče in nikoli ne bo. Kuharica mora biti v kuhinji, čistilka pa v sobah.

Zaposlitev v hotelih se ni več zdela kot delo za vse življenje

Drugo vprašanje, za katerega Hartley meni, da je bilo pereče za hotelsko osebje, je bilo: »Ali je to varna panoga za gradnjo moje kariere?« Ko se je v začetku leta 2020 čez noč zaprlo več sto tisoč hotelov, je življenje njihovega osebja postavilo na glavo. Zaradi tega so mnogi imeli občutek, da je delo v hotelu tvegana karierna pot. Če bi to sploh imeli za poklicno pot.

Bi živeli celo svoje življenje v zrcalnem nebotičniku?

Hartley o časih pred pandemijo pravi: »V državah, kot so Španija, Italija ali Francija, mi je bilo všeč to, da je bilo gostoljubje v veliki meri izbira. Medtem ko v mnogih drugih državah ni bilo. V Združenem kraljestvu in ZDA je bilo gostoljubje nekaj, kar so preprosto počeli, ko so bili na univerzi, ker so potrebovali službo.«

Hotelska industrija se pogosto zanaša na delovno silo migrantov

Veliko osebja se je med pandemijo vrnilo v svoje matične države. Simon Naudi je izvršni direktor Corinthia Hotels, malteškega podjetja pravi: »Zelo težko je najti ljudi, ki bi se vrnili v  hotelsko industrijo, ker gre za industrijo, kjer se v nekaterih primerih zanašajo na delovno silo migrantov. Na Malti imamo Špance in Sicilijance, ker je tam več priložnosti. Odšli so domov zaradi pandemije, toda vprašanje, če se bodo vrnili.«

Tu vprašanje postane politično. Politične odločitve so bile tiste, ki so med pandemijo zaprle potovalno industrijo, zdaj pa bodo politične odločitve tiste, ki določajo, ali lahko hoteli zaposlovali ljudi iz tujine. Če politike priseljevanja in vizumov ne podpirajo tujih delavcev, se bodo hoteli morali zanašati na nacionalno delovno silo, kjer lahko primanjkuje navdušenja. Če želijo delodajalci v hotelih dolgoročno dobiti in obdržati osebje, morajo med drugim poskrbeti tudi za to, da je delo izvedljivo in privlačna poklicna izbira. 

Davčna nebesa, davčna oaza ali davčno zatočišče?