Izgubljeni raj: eden najlepših otokov v celotnem Sredozemlju bo prisilno izseljen

Mauro Morandi je že več kot 30 let edini prebivalec čudovitega otoka v Sredozemskem morju. Upal je, da bo to njegov vseživljenjski dom, vendar zdaj vse kaže drugače. Italijanski »Robinson Crusoe« se namreč sooča s prisilno izselitvijo z otoka ob obali Sardinije, če ne odide prostovoljno - česar ne namerava storiti.

Lokalne oblasti želijo njegovo kočo preoblikovali in jo spremenili v okoljski observatorij, s čimer bodo končali njegovo blaženo bivanje. Morandi, nekdanji učitelj, je na otok prišel po naključju, medtem ko je pred 31 leti poskušal odpluti iz Italije na Polinezijo. Zaljubil se je v kristalno čisto vodo neokrnjenega atola, koralne grebene in čudovite sončne zahode - in se odločil ostati.

Pri svojih 81 letih je še vedno tam, pripravljen na borbo za svoj dom.

»Pripravljen sem storiti vse, kar je potrebno, da bom ostal tukaj. Z otoka me bodo morali odvleči. Ne vem, kje drugje bi lahko živel - zagotovo ne grem nazaj domov na sever -, niti kaj storiti - to je moje življenje,« Morandi v italijanščini pripoveduje za CNN Travel.

Vljudnost Morandija

Morandi, ki je med izbruhom covida-19 užival varno in izolirano, verjame, da ga bodo oblasti izselile takoj po poletju.

»Vse, kar prosim, je, če me bodo med prenovitvenimi deli poslali stran, da se lahko vrnem nazaj in še vedno počnem to, kar počnem vsak dan: čuvam ogroženo rožnato koralno plažo, turiste držim v zalivu, ščitim naravo. Če me ne bo, bo to pomenilo konec tudi za prelepi Budelli.«

V ta namen je bila sprožena spletna peticija (tukaj), ki je v samo nekaj dneh zbrala več kot 2600 podpornikov po vsem svetu.
Otok je v zadnjih nekaj letih večkrat spremenil lastništvo. Budelli je od leta 2015 v lasti nacionalnega parka La Maddalena.

Oblasti pravijo, da se držijo zakona

»Naša prednostna naloga je posredovanje pri vseh nezakonitih gradnjah v parku, vključno z Morandijevo kočo, nekdanjo radijsko postajo iz druge svetovne vojne, ki ni obnovljena v skladu s pravili. Moramo postaviti zgled, zaščititi naše okolje in najprej obnovili to ilegalno strukturo, nato pa nadaljevati z novim projektom, ki bo verjetno znanstveno središče za širjenje okoljske ozaveščenosti,« je za italijanski CNN dejal predsednik parka La Maddalena Fabrizio Fonnesu.

Fonnesu dodaja, da za Morandijevo izselitev ni določenega datuma, saj bo minilo nekaj mesecev, preden se začne faza obnove.
»Nihče ga ne želi pregnati, toda otok ni več zaseben«, pravi Fonnesu. »Če bo v prihodnosti potreben skrbnik otoka, bomo ponovno premislili o njegovem položaju, ko se bodo dela začela, pa mora otok zapustiti.«

Otok je raj z bistro turkizno vodo, bujno divjo vegetacijo, vijoličnimi skalami, ki spominjajo na naravne skulpture, in čistim, neonesnaženim zrakom.

Domačini se pritožujejo nad romantičnim portretom Morandija, ki so ga razširili medijih in ga označujejo kot »puščavnika«, pravi Fonnesu in dodaja, da je Morandi v resnici ilegalni priseljenec Budellija.

Morandi medtem pravi, da ga je že ob sami misli, da bi odšel, groza za usodo »roza atola«, tako imenovanega zaradi rožnatega odtenka svoje edinstvene koralne peščene plaže.

»Ravno včeraj sem pregnal dva turista, ki sta se sprehajala po rožnati plaži,« pravi. »S peska očistim smeti in vsiljivcem preprečim, da bi po otoku smetili. Sem edini, ki je doslej skrbel za Budelli in opravljal nadzorno nalogo, ki bi jo morali opraviti pri La Maddalena.«

Morandi se boji, da bo Budelli sledil usodi sestrskega otoka Spargi, kjer je bil v preteklosti najprej ustanovljen observatorij, pozneje pa so ga obiskovalci uničili. »S Spargija so ukradli vse, kraj so oropali in uničili. Bo taka tudi prihodnost Budellia?« se sprašuje.

Vrnil bi se lahko domov v Modeno, začasno bival pri prijateljih ali sorodnikih, toda če mu oblasti ne bodo dovolile, da nadaljuje službo oskrbnika otoka, bo moral najti nov dom.

Budelli je eden najlepših otokov v celotnem Sredozemlju. Omemba otoka sega v prazgodovino, ko se je Zemljina skorja še oblikovala. Legenda pravi, da gre za delček mitskega, izgubljenega kontinenta Atlantide, ki ga je požrl ocean.

Toda otok ni popolnoma imun na podnebne spremembe in uničevanje narave s strani človeka, pravi Morandi.

Če bo prisiljen oditi za vedno, se Morandi boji, da bo roza atol preživel le na razglednicah.