In kako ste spali Vi?
Spanje je ena najbolj skrivnostnih oblik človekovega vedenja, ki nas lahko osveži in ohranja zdrave ali pa ubije.
Kako pa spite vi? Ste pretekli teden dovolj spali? Ste? Niste? Ne veste? Medtem ko brskate po spominu, naj vam povemo, da profesor Matthew Walker, angleški znanstvenik in profesor nevroznanosti in psihologije s kalifornijske univerze v Berkeleyju v knjigi z naslovom »Zakaj spimo – moč spanja in sanj«, vsakemu bralcu že v uvodu knjige predlaga lahek, a pomenljiv preizkus, ki poda jasen odgovor o kakovosti vašega spanja.
Gre takole: se lahko spomnite, kdaj ste se nazadnje zbudili brez budilke, z občutkom svežine in brez potrebe po kofeinu? Če ste na obe vprašanji odgovorili z »ne«, sodite v dve tretjini odraslih, za katere je Svetovna zdravstvena organizacija ocenila, da zagotovo ne spita priporočenih osem ur na noč. Zato bi bilo zelo koristno, da preberete knjigo Zakaj spimo ali pa vsaj ta članek do konca.
Pandemija nespečnosti
V zadnjih dvajsetih letih smo priča velikanski pandemiji nespečnosti, ki je za sabo potegnila neizmerno veliko bolezenskih stanj ljudi, uporabe zdravil in odsotnosti od dela in normalnega življenja. Kot kažejo raziskave mnogih uveljavljenih institucij pa se je delež »nočnih ptic« v času pandemije zaradi covida 19 drastično povečal. Omenjeni profesor Matthew Walker je ta čas od začetka pandemije, tj. od marca 2020 do danes, poimenoval »čas katastrofalne epidemije izgube spanja«. Število motenj spanja, kot sta nespečnost in hipersomnija, se je samo v Združenih državah v razmahu pandemije v merjenem obdobju med 15. marcem 2020 in 26.februarjem leta 2021 tako povečalo, da se je število izpolnjenih receptov za motnje spanja povečalo za 14,8 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.
Trojček spanje, rekreacija in hrana
Moten spanec prispeva k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in samomorilnostjo ter seveda tudi k večjemu tveganju za raka, alzheimerjevo bolezen, diabetes, boleznim srca in ožilja.
Torej, maksima »spal bom, ko bom mrtev« resno skrajšuje življenje ali pa drastično manjša njegovo kakovost. Od treh gradnikov zdravega življenja, kamor sodita poleg spanja tudi uravnotežena prehrana in telesna vadba, je ključno prav spanje. Namreč, dokazano slabo prespana noč prizadene telo in um veliko bolj kot enakovredno pomanjkanje hrane ali gibanja.
Če res drži prispodoba, da je pomanjkanje spanja počasna oblika samoevtanazije, saj ne vpliva le na naše razpoloženje, ampak tudi na naše zdravje in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, je nujno ugotoviti, kako se boriti proti tej epidemiji.
Zaspim ob 21ih in se zbujam ob 5ih
Prebrala sem različne študije in poročila, zbirala anekdotske dokaze in opravljala intervjuje z različnimi strokovnjaki, celo znanstveniki in homeopatskimi medicinskimi strokovnjaki, a kljub temu lahko rečem, da danes moj spanec še vedno ni popoln, je pa postal veliko boljši.
Že nekaj časa vidim in občutim svet v povsem drugačni luči. Lepši je. Je krivo dobro spanje? Ne vem, a občutim, da sem veliko bolj spočita. Vsak večer zaspim ob knjigi v postelji ali ob branju pravljic otrokom v njihovih posteljah okoli pol devete zvečer, se ne zbujam in se vsako jutro zbudim brez budilke ob peti uri zjutraj. Vsak večer se veselim jutra, saj so moja jutra sveža in polna energije ter zanosa. Jutro je moje. Diši po kavi in po neverjetni kreativnosti in učinkovitosti. Moje delo je do pol osme zjutraj, ko iz otroških sob pokukajo skuštrane glave otrok, že dodobra opravljeno. No, vsaj do tiste mere, da si z otroki privoščim mirno jutro brez naglice.
V nadaljevanju tega članka vam dajem nekaj nasvetov, ki sem jih »pobrala« na poti raziskovanja spanja in ki v moje življenju resnično delajo čudeže. Največja zahvala za nova spoznanja gre doktorici Leji Dolenc Grošelj, iz Centra za motnje spanja, Klinični inštitut za motnje spanja UKC Ljubljana, ki je pred časom predavala na dogodku Talk and Sounds Beep Inštituta ženski del ( pa tudi moški) del občinstva opozorila, da poleg vseh zdravstvenih težav, ki jih povzroča nespečnost, je posledica ne pravilnega spanja tudi debelost.
In to ne zaradi večje količine časa, ki nam v stanju budnosti omogoča več priložnosti za uživanje hrane, ampak zaradi »igre« hormonov, ki začno delovati narobe zaradi preveč oziroma premalo svetlobe in teme.
Ljudje smo bitja, ki spimo v temi in smo budni v svetlobi. Z različnimi dejavniki pa ta proces pogosto motimo in preprečujemo, da se iz naših možganov izločajo nevrodegenerativne substance, kar lahko vodi v demenco.
In pozor: že ena neprespana noč prinese slabe posledice kot so denimo slabši izgled, nimamo občutka sitosti, slabo funkcioniranje na delovnem mestu in v timu, večja razdražljivost in večja nedostopnost, hitrejša razdražljivost in hitrejše ter močnejše zaznavanje bolečine. Si predstavljate učinke na vaš organizem ob kronični nespečnosti?!
*Članek je napisan na podlagi knjižne uspešnice Zakaj spimo.
Več iz rubrike
Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen
Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.
»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«
Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.
