Hrvaška: nepričakovan rekordni skok BDP
Najnovejši podatki državnega statističnega urada za drugo četrtletje tega leta kažejo, da je Hrvaška (končno) izstopila iz recesije.
Odpri galerijo
Kot poroča Poslovni dnevnik, se je hrvaško gospodarstvo, glede na podatke državnega statističnega urada (DZS), v drugem četrtletju letošnjega leta medletno povečalo za 16,1 odstotka. Gre za prvo rast po štirih četrtletjih upada in celo največjo po letu 2016.
Ob tem DZS opozarja, da se uspešnost gospodarstva primerja z enakim obdobjem lani v času spomladanskega lockdowna. Potem je padec BDP dosegel rekordnih 14,4 odstotka, kar ponazarja obseg učinka nizke osnove.
Medtem ko je po sezoni prilagojenih podatkih gospodarstvo beležilo letno rast, se je četrtletni BDP znižal za 0,2 odstotka, poročajo lokalni mediji.
Rast BDP v drugem četrtletju je prva po štirih četrtletjih neprekinjenega upada zaradi epidemije covida-19 in njenih posledic. Na celoletni ravni je bil leta 2020 zabeležen osemodstotni padec gospodarstva, pri čemer gre za enega največjih minusov v celotni Evropski uniji.
Po mnenju poznavalcev je rast gospodarstva v obdobju od aprila do konca junija posledica povečanja vseh komponent BDP, pri čemer je pričakovano najvišja osebna potrošnja.
Poraba gospodinjstev se je v primerjavi z 0,3-odstotnim primanjkljajem v prejšnjem četrtletju povečala za 14 odstotkov. Izvoz blaga se je medletno povečal za 40,9 odstotka; pri čemer se je izvoz blaga povečal za 35,2 odstotka, storitve pa za 56,3 odstotka na podlagi dobre predsezone.
Po poročanju Poslovnega dnevnika je rast zabeležil tudi uvoz blaga in storitev, in sicer za 30,3 odstotka. Uvoz blaga se je povečal za 30,5 odstotka, uvoz storitev pa za 28,9 odstotka. Od ostalih sestavin hrvaškega BDP so se bruto investicije v osnovna sredstva medletno povečala za 18,3 odstotka, državna poraba pa za štiri odstotke.
Najnovejši podatki o rasti BDP kažejo, da je Hrvaška po štirih zaporednih četrtletjih neprekinjenega padanja formalno izstopila iz recesije, pove Iva Tomić, glavna ekonomistka Hrvaške zveze delodajalcev.
Ta stopnja rasti je Hrvaško umestila med najboljše v Evropski uniji glede na BDP v drugem četrtletju. Skupaj s Hrvaško so na vrhu lestvice še Španija, Francija, Madžarska, Italija in Portugalska, potem ko so te države v enakem obdobju lani doživele dvomestni padec, je povedala Tomičeva in poudarila, da so se vse komponente BDP v drugem četrtletju zvišale v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2020.
Medtem pa tudi Slovenija beleži visoko gospodarsko rast. Po poročanju nekaterih medijev je Slovenija za razliko od povprečja v Evropski uniji beležila visoko rast že v prvem četrtletju tega leta.
Po podatkih državnega statističnega urada pa se je obseg BDP Slovenije v drugem četrtletju na letni ravni povečal za 16,3 odstotka. K tej rasti naj bi po ocenah strokovnjakov največ prispevala rast končne porabe gospodinjstev in rast bruto investicij.
Rast gospodarstva kot posledica povečanja vseh komponent BDP
Ob tem DZS opozarja, da se uspešnost gospodarstva primerja z enakim obdobjem lani v času spomladanskega lockdowna. Potem je padec BDP dosegel rekordnih 14,4 odstotka, kar ponazarja obseg učinka nizke osnove.
Medtem ko je po sezoni prilagojenih podatkih gospodarstvo beležilo letno rast, se je četrtletni BDP znižal za 0,2 odstotka, poročajo lokalni mediji.
Rast BDP v drugem četrtletju je prva po štirih četrtletjih neprekinjenega upada zaradi epidemije covida-19 in njenih posledic. Na celoletni ravni je bil leta 2020 zabeležen osemodstotni padec gospodarstva, pri čemer gre za enega največjih minusov v celotni Evropski uniji.
Po mnenju poznavalcev je rast gospodarstva v obdobju od aprila do konca junija posledica povečanja vseh komponent BDP, pri čemer je pričakovano najvišja osebna potrošnja.
Državna poraba se je povečala za štiri odstotke
Poraba gospodinjstev se je v primerjavi z 0,3-odstotnim primanjkljajem v prejšnjem četrtletju povečala za 14 odstotkov. Izvoz blaga se je medletno povečal za 40,9 odstotka; pri čemer se je izvoz blaga povečal za 35,2 odstotka, storitve pa za 56,3 odstotka na podlagi dobre predsezone.
Po poročanju Poslovnega dnevnika je rast zabeležil tudi uvoz blaga in storitev, in sicer za 30,3 odstotka. Uvoz blaga se je povečal za 30,5 odstotka, uvoz storitev pa za 28,9 odstotka. Od ostalih sestavin hrvaškega BDP so se bruto investicije v osnovna sredstva medletno povečala za 18,3 odstotka, državna poraba pa za štiri odstotke.
Najnovejši podatki o rasti BDP kažejo, da je Hrvaška po štirih zaporednih četrtletjih neprekinjenega padanja formalno izstopila iz recesije, pove Iva Tomić, glavna ekonomistka Hrvaške zveze delodajalcev.
Visoko gospodarsko rast beleži tudi Slovenija
Ta stopnja rasti je Hrvaško umestila med najboljše v Evropski uniji glede na BDP v drugem četrtletju. Skupaj s Hrvaško so na vrhu lestvice še Španija, Francija, Madžarska, Italija in Portugalska, potem ko so te države v enakem obdobju lani doživele dvomestni padec, je povedala Tomičeva in poudarila, da so se vse komponente BDP v drugem četrtletju zvišale v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2020.
Medtem pa tudi Slovenija beleži visoko gospodarsko rast. Po poročanju nekaterih medijev je Slovenija za razliko od povprečja v Evropski uniji beležila visoko rast že v prvem četrtletju tega leta.
Po podatkih državnega statističnega urada pa se je obseg BDP Slovenije v drugem četrtletju na letni ravni povečal za 16,3 odstotka. K tej rasti naj bi po ocenah strokovnjakov največ prispevala rast končne porabe gospodinjstev in rast bruto investicij.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.