Hrvaška ne bi smela uvesti evra, opozarja Nobelov nagrajenec za ekonomijo

Ameriški ekonomist Joseph Stiglitz, eden od udeležencev evropskega foruma Alpbach, ki poteka v isto imenovanem avstrijskem mestu, je v soboto popoldne na novinarski konferenci odgovarjal na vprašanja.

»Absolutno ne!«, je nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke odgovoril na vprašanje, ali naj Hrvaška sprejme evro.

Stiglitz je dejal, da bi evro kot edino zakonito plačilno sredstvo državi odvzel dva pomembna instrumenta, za katera raziskovalec meni, da sta bistvena pri prilagajanju nacionalnega gospodarstva šokom. Eden od teh instrumentov je možnost prilagajanja menjalnih ureditev, to je zmožnost uporabe denarnih politik in posledično spreminjanje obrestnih mer, je pojasnil.

Stiglitz vztraja, da na primer denarna politika, ki ustreza državam, kot sta Nemčija ali Nizozemska, ne ustreza nujno Španiji ali Hrvaški.

Država mora ostati prilagodljiva, je svoj odgovor utemeljil ekonomist.

Hrvaška izpolnjuje vsa merila gospodarske konvergence

Julija smo v prispevku »Hrvaška korak bližje k sprejemu evra« poročali, da sta Hrvaška in Bolgarija vstopili v mehanizem deviznih tečajev II (ERM II), kar je ključni korak za vstop v evroobmočje. Do takrat je Hrvaška izpolnjevala vsa merila za vstop v evroobmočje, razen članstva v ERM II.

Evropska komisija je ob tej priložnosti dejala, da bo še naprej spodbujala in podpirala prizadevanja bolgarske in hrvaške oblasti za dokončanje procesa pridružitve evroobmočju.

»Evro je otipljiv simbol evropske enotnosti, blaginje in solidarnosti. Ta odločitev priznava pomembne gospodarske reforme, ki sta jih Bolgarija in Hrvaška že izvedli, hkrati pa potrjuje nadaljnjo privlačnost enotne evropske valute. Še naprej se bomo zavzemali bi obe državi nadaljevali s koraki za vstop v evroobmočje,« je takrat dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Evroobmočje ima trenutno 19 članic. Vse države EU, razen Danske, so dolžne uvesti evro. Danska pa sodeluje v ERM II.

Za vstop v evroobmočje je treba izpolniti konvergenčna merila, znana tudi kot maastrichtska merila. Gre za stabilnost cen, zdrave javne finance, stabilnost deviznega tečaja in trajnost konvergence. Preučena je tudi združljivost nacionalne zakonodaje s pravili Evropske monetarne unije (EMU).

Hrvaška izpolnjuje vsa gospodarska konvergenčna merila in ima zakonodajo, ki je popolnoma združljiva s pravili EMU.

Slednja se je s pridružitvijo ERM II zavezala, da bo naredila tudi dodatne korake za ublažitev tveganj na poti v evroobmočje in ustvarila pogoje za učinkovitejšo dodelitev kapitala produktivnim podjetjem, kaže nedavna analiza Evropske centralne banke ki poudarja, da bo vstop v ERM II spodbudil institucionalne reforme na Hrvaškem.

Julija je tamkajšnji premier Andrej Plenkovič dejal, da sprejem v ERM II ogromno pomeni za finančno stabilnost države, ter poudaril visoko evroizacijo na Hrvaškem.

Na primer, v zadnjih osmih letih imelo 71 odstotkov hrvaških gospodinjstev prihranke v evrih. Tudi več kot polovica posojil je vezanih na evro. Tuji obiskovalci, ki prihajajo iz držav članic evroobmočja, ustvarijo na Hrvaškem kar tri petine nočitev, 57 odstotkov vrednosti izvoza blaga pa gre prav v te države.