Demografska kriza: Na Balkanu vse manj prebivalcev

Države na balkanskem polotoku se soočajo s katastrofalnim krčenjem populacije, ki ima ogromne posledice tako na družbo kot na politično ureditev v državah bivše republike.

Mladi že več let množično zapuščajo države Balkana. Prav tako se sesuvajo stopnje rodnosti, stara se tudi prebivalstvo, ki na Balkanu še ostaja. Čeprav je regija postala glavna migrantska pot, večina beguncev države zgolj prečka in tam ne ostane.
 

Pomanjkanje primernih politik za dejanske spremembe

Balkan običajno spremljajo novice o etničnih in mejnih sporih, interesih po EU in preteklih vojnah. Zelo redko pa so glavne novice o dejanskih problemih prebivalstva in izzivih tamkajšnjih vlad.

Eden resnih izzivov je demografska kriza, ki jo zaznamuje upad mladega prebivalstva, izseljevanje in pa primanjkovanje delovnega prebivalstva. To je mogoče pripisati neprimernim vladnim politikam in pa pomanjkanju sredstev, ki bi omogočila dejanske spremembe.
 

Evropske demografske težave

Populacija naj bi bila prihodnost države, ob tem pa se Balkanu - vsaj po statistiki sodeč - ne piše dobro. Težava Balkana pa ni unikatna, opozarjajo pri spletnem Balkan Insight. Ta piše, da so v istem čolnu tudi Grčija in Polska, pa skoraj vse države vzhodne, centralne in jugovzhodne Evrope.

Trenutne projekcije kažejo, da bo Bolgarija do leta 2050 imela kar 38,6 odstotkov manj prebivalcev, kot jih je imela leta 1990. S slabimi obeti se sooča tudi Srbija, ki bo v isti primerjavi imela 23,8 odstotkov manj prebivalstva, sosednja Hrvaška pa 22,4 odstotkov.



Populacija Moldavije se je od leta 1990 že zmanjšalo za 33,9 odstotkov, medtem je trenutna stopnja rodnosti Bosne in Hercegovine zgolj 1,26, kar je ena izmed najnižnjih na svetu. Negativne demografske trende niza tudi Kosovo, kjer je sicer povprečna starost zgolj 29 let, kar je obenem najnižja povprečna starost na svetu.

Čeprav se številke balkanskih držav med seboj razlikujejo pa so demografski trendi skoraj povsod enaki. Vsem je enak drastično negativen vpliv števičnega odseljevanja in pa kronično nizke stopnje rodnosti.
 

Nov način izseljevanja

Pri tem je vredno omeniti, da je izseljevanje že znana težava Balkana. V šestdesetih letih so države bivše jugoslovanske republike vselej beležile veliko izseljevanje v zahodne države, kjer so nekateri tudi ostali. Številni se niso vrnili zaradi novo ustvarjene družine v tujini ali pa zaradi vojn, ki so se razvile po razpadu Jugoslavije.

Tudi pred skupno državo so se iz regije v 19. in 20. stoletju pogosto izseljevali muslimani, Albanci, Turki iz Bosne in ostali. Za prebivalce dalmatinskih otokov in Črne gore je znano, da so se množično izseljevali v Združene države Amerike, medtem ko so svojo populacijo vselej mešali Grki, Turki in Bolgari.

A vendar, izseljevanje takrat ni bila pretirana težava, saj so družine na Balkanu bile večje kot zdaj. Prav tako se je takrat izseljevanje vselej nekoliko umirilo v času, ko na Balkanu niso divjale vojne; to pa ne velja za trenutno obdobje. Ravno zaradi izseljevanja v mirnem obdobju se trenutne razmere bistveno razlikujejo od izseljevanja v preteklosti. Takrat so države na Balkanu izražale karakteristike revnih držav, danes pa iste države vsebujejo hkrati karakteristike revnih in bogatih držav, kar je novost. Tudi bogate države se soočajo z upadom prebivalstva in nizko stopnjo rodnosti, a vendar imajo nizko stopnjo izseljevanja.
 

Nemočne vlade

Vse vlade na Balkanu se svoje situacije dobro zavedajo, a večina za nastalo situacijo nima rešitve. Tako se oblikujejo subvencije za mlade družine, nekatere države pa po tiho ponujajo celo žepnine, ki jih dobijo družine z več otroki. Na Poljskem so finančno podprili družine z nizkimi dohodki, vendar to vsaj zaenkrat še ni zvišalo stopnjo rodnosti.

Pravzaprav so države pri izseljevanju zelo omejene glede svojih ukrepov. Še največ kar lahko naredijo v kratkem roku je zvišanje plač javnim uslužbencem, kar bi lahko v državi zadržalo nekatere zaposlene. A vendar vsi ugotavljajo, da tudi denar pogosto ni tisto, kar zadrži delavce.