G7: Širjenje mednarodnega vpliva in zoperstavljanje Kitajski

Voditelji skupine G7 so v nedeljo, 26. junija, ponovno vzpostavili partnerstvo z novim imenom: 'Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe'.
Fotografija: Voditelji in udeleženci skupine G7, 27. junij 2022. Foto: Ludovic Marin / Reuters
Odpri galerijo
Voditelji in udeleženci skupine G7, 27. junij 2022. Foto: Ludovic Marin / Reuters

Voditelji skupine sedmih gospodarsko najuspešnejših liberalnih demokracij, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so na letnem vrhu G7 podali obljubo. Zavezali so se, da bodo v petih letih z zasebnimi in javnimi sredstvi zbrali 600 milijard dolarjev za financiranje potrebne infrastrukture v državah v razvoju in se zoperstavili starejšemu, večmilijardnemu kitajskemu projektu - iniciativi 'Belt and Road' (BRI).

Naložba, koristna za vse

Ameriški predsednik Joe Biden in drugi voditelji držav skupine G7 so na letnem srečanju, ki letos poteka na gradu Schloss Elmau v južni Nemčiji, ponovno vzpostavili novo preimenovano 'Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe'. Biden je dejal, da bodo ZDA v petih letih z donacijami, zveznimi sredstvi in zasebnimi naložbami mobilizirale 200 milijard dolarjev za podporo projektom v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, ki bodo pomagali pri reševanju podnebnih sprememb ter izboljšali globalno zdravje, enakost spolov in digitalno infrastrukturo.

image_alt
Katerih pet delnic morate kupiti ta teden

»Želim biti jasen. To ni pomoč ali dobrodelnost. To je naložba, ki bo prinesla koristi za vse,« je po navedbi Reutersa dejal Biden in dodal, da bo državam omogočila, da »vidijo konkretne koristi partnerstva z demokracijami«. Pojasnil je, da bi lahko več sto milijard dodatnih dolarjev prispevale multilateralne razvojne banke, razvojne finančne institucije, državni premoženjski skladi in drugi.

Ameriški predsednik Joe Biden, japonski premier Fumio Kishida, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Mario Draghi, 27. junij 2022. Foto: Lukas Barth / Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden, japonski premier Fumio Kishida, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Mario Draghi, 27. junij 2022. Foto: Lukas Barth / Reuters

Evropa bo v istem obdobju za pobudo mobilizirala 300 milijard evrov oziroma 317 milijard dolarjev, da bi vzpostavila trajnostno alternativo kitajski pobudi BRI. Slednjo je leta 2013 uvedel kitajski predsednik Xi Jinping.

Kitajski naložbeni načrt vključuje razvoj in programe v več kot 100 državah, katerih cilj je ustvariti sodobno različico starodavne trgovske poti svilene ceste iz Azije v Evropo. Predstavniki Bele hiše so sicer dejali, da je načrt številnim državam v razvoju prinesel le malo oprijemljivih koristi, navaja Reuters.

image_alt
Recesija bo!

Svetovna rast za vse

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian je v ponedeljek, 27. junija, v prošnji mednarodne tiskovne agencije za komentar branil dosedanje rezultate pobude BRI: »Kitajska še naprej pozdravlja vse pobude za spodbujanje globalnega razvoja infrastrukture. Menimo, da ni dvoma, da bodo različne povezane pobude nadomestile druga drugo. Nasprotujemo pa spodbujanju geopolitičnih kalkulacij pod pretvezo gradnje infrastrukture ali blatenju pobude BRI.«

Friederike Roder, podpredsednica neprofitne skupine Global Citizen, je dejala, da bi lahko bile obljube o naložbah »dober začetek« za večjo angažiranost držav G7 v državah v razvoju in bi lahko spodbudile močnejšo svetovno rast za vse.

image_alt
Putinov vpliv je večji, kot so mislili zahodni voditelji

Dejala je, da države G7 v povprečju za razvojno pomoč sicer namenjajo le 0,32 odstotkov svojega bruto nacionalnega dohodka, kar je manj kot polovica od obljubljenih 0,7 odstotka. »Vendar brez držav v razvoju ne bo trajnostnega okrevanja svetovnega gospodarstva,« je š

Več iz rubrike