Evropski parlament razglasil podnebne izredne razmere

A. S. H.
EU bi morala do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55%, da bi do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Foto: Shutterstock

Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo vsi predlogi v skladu z zavezo o omejitvi globalnega segrevanj na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Evropski parlament sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Parlament prav tako od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.
 
Evropska unija bi se morala na konferenci ZN zavezati k ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050, pravijo poslanci.

V ločeni resoluciji parlament poziva EU, naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, so sporočili z Evropskega parlamenta.
 

Povečanje globalnega zmanjšanja izpustov v sektorjih letalskega in ladijskega prometa

 
EU bi morala do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55%, da bi do leta 2050 postala ogljično nevtralna.
Poslanke in poslanci so v resoluciji poudarili, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami (ETS).
 

Več finančne podpore za boj proti podnebnim spremembam

 
Države EU bi morale vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad, poudarja resolucija Parlamenta. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti Unije. Prav tako poslanke in poslanci ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.
 
Obenem so poslanke in poslanci pozvali vse države članice EU, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.

Več iz rubrike