Danska sežigalnica odpadkov je tudi smučišče

Danci so naredili prvo sežigalnico odpadkov, na kateri je mogoče tudi smučati. Københaven je tako na odlični poti, da postane prvo mesto na svetu brez ogljičnega odtisa.
Fotografija: Foto: Reuters
Odpri galerijo
Foto: Reuters

»Na Danskem ni prav nobenega hriba, kaj šele gore,« pove danski arhitekt Bjarke Ingels in v naslednji sapi (sicer že leta 2011) navdušeno predstavlja idejo o umetno narejenem hribu, s katerega bi se lahko navdušenci zimskih športov spustili s smučmi, bordi in ostalimi športnimi pripomočki, ki sicer sodijo bolj na bele strmine.

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Ideja je prerasla v zeleno zgodbo, ki se je začela uresničevati že leta 2017, te dni pa je ugledala belo luč in v prestolnico prinesla kanček zimskih radosti. 450 metrov visok hrib za rekreativne potrebe meščanov in turistov, je v resnici sežigalnica odpadkov, kjer sežigajo odpadke več kot 600.000 gospodinjstev in proizvajajo elektriko in toploto za več kot 72.000 gospodinjstev in podjetij, piše britanski BBC. A projekt je del večjega načrta mestnih veljakov, da bo prav Københaven postal prvo mesto na svetu brez ogljičnega odtisa.

Podobni cilji so del strategij mnogih mest in prestolnic, a vsi predvidevajo zmanjšanje izpustov v daljnih letih 2050 ali 2030, Københaven pa svoje cilje namerava doseči že čez šest let, to je leta 2025. In je na pravi poti: javni prevoz je odličen, povezave električnega metroja hitre in učinkovite, kolesarske poti so med bolj razvitimi na svetu in kolesar ima v mestnem jedru glavno vlogo, med drugim naštevajo danske korake v zeleno prihodnost na portalu Fast company.

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Zdaj pa bo pomemben delež k bolj trajnostnemu razvoju pripomogla tudi nova sežigalnica odpadkov, kamor vsak dan pripelje odpadke kar 300 tovornjakov. Tam jih sortirajo in ustrezno predelajo. Pri sežiganju odpadkov namreč ne nastajajo strupene snovi, pač pa je največ dušika, ki ga že tako najdemo v zraku, in vodne pare. »Malo gre v ozračje tudi ogljikovega dioksida, ampak tako znatno, da je skoraj zanemarljivo,« pove glavni inženir projekta Peter Blinksbjerg.

Danska in druge skandinavske države tako postavljajo vzorčni model predelovanja odpadkov in uporabe trajnejših in bolj zelenih vrst energij, obnovljivih virov in uresničevanja načrtov za večjo skrb za okolje. Evropska unija je namreč že postavila cilje, da morajo države članice do leta 2035 reciklirati 65 odstotkov komunalnih odpadkov in zmanjšati stopnjo odlaganja na 10 odstotkov.

Več iz rubrike