ZDA cvetijo, Velika Britanija raste najhitreje v zadnjih 50 letih, tudi Kitajska se širi s primernim tempom. Delniški trgi rastejo, cene surovin drvijo naprej. Drugače pa se zadeve vrtijo v evroobmočju. 
 

Evropa drsi navzdol 

Spomnimo, da je tehnična recesija Evropo prizadela v zadnjem četrtletju lanskega leta. Po kančku upanja po novem letu, pa glede na trenutne podatke, ni videti, da bi kaj kmalu prišlo do globalnega okrevanja v Evropi. Celotno Evroobmočje je namreč v zadnjem četrtletju zabeležilo 0,6-odstotni padec. Najbolj negativno je presenetila Nemčija, ki je bila z 1,7-odstotnega upada proizvodnje, najbolj prizadeta. Španija je zabeležila 0,5-odstotni upad, Italija pa 0,4 odstotka. Francija je edina uspela doseči nekaj rasti, vendar je celotna proizvodnja kmalu spet zdrsnila.
 

Je kriva slaba strategija cepljenja?

 
Medtem ko je Amerika po uspešnem cepljenju, začela hitro rasti proti ravni pred covidom-19, je Evropa obstala v krču. Slaba strategija cepljenja je povozila vse upe, da bi se lahko kmalu pobrala. Stvari so se še poslabšale, ko je Evropska komisija skušala prevzeti nadzor nad zdravstvenim sistemom. Slabo zastavljen program je Evropo pahnil v novi lockdown.

Zamuda s cepljenjem pustila posledice

 
Slaba strategija in zamuda s cepljenjem sta pustili zdravstvene posledice, ki so vidne že nekaj časa. Posledice pa je moč opaziti tudi v gospodarstvu. Najnižje stopnje rasti so imele ravno najmočnejše članice evroobmočja. In namesto, da bi ostale konkurenčne, so se le še bolj zadolževale.
 
Francija je tretja največja dolžnica na svetu, pa tudi Italija ima vedno več dolga na grbi. Ni prvič, da je evroobmočje najšibkejši člen v svetovnem gospodarstvu. Ekonomisti se bojijo, da bi tokratna recesija v Evropi lahko pomenila dolgoročen upad gospodarstva.