Je rešitev za ohranjanje arktičnega ledu v zasteklitvi ledene celine?

Ni novost, da svetovni voditelji ukrepajo bistveno preveč počasi, da bi zajezili globalno segrevanje, ki uspešno raztaplja velike količine svetovnega ledu. Prav tako je jasno, da globalno segrevanje vpliva na topljenje akrtičnega ledu - zdaj znanstveniki poskušajo ustaviti to z drznim načrtom, piše BBC.
 

Zemeljski led ohranja hlad

Ena od slabo prepoznavnih, a vendar ključnih lastnosti ledu na Arktiki je zmožnost odboja sončne svetlobe; to gre pripisati predvsem belemu gladkemu površju. Že od začetka razvoja naše vrste, so zamrznjeni deli na vrhu zemlje delovali kot ogromen parazol, ki ozračje v našem planetu ohranjajo stabilno in ravno dovolj hladno.


 

Pospešeno taljenje ledu

A vendar, zdaj velike količine tega ledu izginjajo. Naraščajoče temperature so namreč Arktiko zaklenile v uničujoči cikel; bolj kot je se led topi, več je temno-modro vode, ki vsrkava sončne žarke in toploto, namesto, da bi jo odbijalo nazaj v vesolje. Topla voda taljenje še pospešuje, kar pa pomeni dodatno vsrkavanje žarkov in tako segrevanje dobiva pospešek.

Klima na Aktiki se zdaj segreva kar dvakrat hitreje kot ostali deli zemlje, letošnjega julija pa je površina ledu bila že rekordno majhna.
 

Drzne rešitve

Medtem ko se planet segreva pa se še naprej povečuje tudi količina plinskih emisij, ravni v ozračju pa zdaj ponekod že dosegajo alarmantne meje. Znanstveniki že več let iščejo odgovore kako bi situacijo omilili. Med tem je ena od rešitev, ki jo izpostavlja kalifornijska neprofitna organizacija Arctic Ice Project nadvse drzna in bizarna. Predlagajo namreč, da se na predele Aktike položi tanko odbojno steklo, ki bi uspešno odbijalo sončne žarke in s tem pripomoglo k hitrejšemu obnavljanju ledu.


»Poskušamo prekiniti začaran krog, ki je nastal in pospešiti ponovno ustvarjanje novega ledu. Gre za izvajanje rezervnega načrta, za katerega bi si želel, da ga nikoli ne bi potrebovali,« pravi inženir Leslie Field, sicer predavatelj na univerzi Stanford in tehnični direktor pri podjetju Arctic Ice Project.
 

Posledice večjih razsežnosti

Taljenje ledu še zdaleč nima vpliva le na okolje Arktike in na lokalno prebivalstvo. Takšen razplet dogodkov namreč znatno vpliva na dvig morske gladine, znanstveniki pa opozarjajo, da se spremembe že zaznavajo v ekstremnih vremenskih po svetu. V kolikor pa bi beli ščit povsem izgubili (nekateri opozarjajo, da bi do tega lahko prišlo že v naslednjih nekaj desetletjih), bi bile posledice katastrofalne.

Ob taljenju ledu in nadalnji rasti ravni emisij, je v naslednjih 25 letih razumljivo pričakovati hujše suše, poplave in težko prebavljive vročinske valove.

Ponovna zaledenitev, ki jo podpirajo znanstveniki, bi lahko Arkiki znova dala vlogo zemeljskega klimatske naprave, ki zmanjšuje posledice globalnega segrevanja.