Dražja energija viša inflacijo v območju evra

Območje evra je marca po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 1,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta februarja pri 0,9 odstotka.
Fotografija: FOTO: Yann Schreiber / AFP
Odpri galerijo
FOTO: Yann Schreiber / AFP

K marčni inflaciji so največ prispevale višje cene energije, ki so se zvišale za 4,3 odstotka. Višjim cenam energije so sledile storitve, ki so bile na letni ravni dražje za 1,3 odstotka. Hrana, alkohol in tobak so se podražili za 1,1 odstotka, cene neenergetskih industrijskih dobrin pa so bile višje za 0,3 odstotka, je še sporočil Eurostat.

Slovenija je marca tako na letni kot na mesečni ravni beležila rast cen.
 

Cene od osamosvojitve porasle za 1500 odstotkov


FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije. Trajalo je pet let, da je letno rast cen življenjskih potrebščin obvladala pod deset odstotkov, in nato še deset let, da je ta padla pod dva odstotka. Konec leta 2020 so bile cene od tistih sredi leta 1991 višje za okoli 1500 odstotkov.

V letu 1991 je bila stopnja inflacije več kot 240-odstotna, leta 1992 so se nato cene skoraj podvojile. Zatem je do leta 1994 naša država beležila dvomestne stopnje rasti cen.

Leta 1995 je stopnja inflacije prvič padla pod deset odstotkov, nato pa se je rast cen začela še dodatno umirjati in v letu 2015 smo v Sloveniji imeli celo deflacijo (0,5-odstotno). Sledilo je nekaj let zmernih rasti cen, ki so se večinoma gibale okoli enega odstotka.


Deflacija se je spet vrnila leta 2020. Tako lani kot pet let prej so k povprečnemu znižanju cen največ prispevale nižje cene naftnih derivatov.

Tabelarični prikaz indeksov cen življenjskih potrebščin po letih:
 
leto povprečna st. inflacije letna stopnja inflacije
  (%) (%)
     
1991 215,0 340,6
1995 113,5 109,0
2000 108,9 108,9
2005 102,5 102,3
2010 101,8 101,9
2015 99,5 99,5
2020 99,9 98,9

Več iz rubrike

Komentarji: