K marčni inflaciji so največ prispevale višje cene energije, ki so se zvišale za 4,3 odstotka. Višjim cenam energije so sledile storitve, ki so bile na letni ravni dražje za 1,3 odstotka. Hrana, alkohol in tobak so se podražili za 1,1 odstotka, cene neenergetskih industrijskih dobrin pa so bile višje za 0,3 odstotka, je še sporočil Eurostat.

Slovenija je marca tako na letni kot na mesečni ravni beležila rast cen.
 

Cene od osamosvojitve porasle za 1500 odstotkov

V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije. Trajalo je pet let, da je letno rast cen življenjskih potrebščin obvladala pod deset odstotkov, in nato še deset let, da je ta padla pod dva odstotka. Konec leta 2020 so bile cene od tistih sredi leta 1991 višje za okoli 1500 odstotkov.

V letu 1991 je bila stopnja inflacije več kot 240-odstotna, leta 1992 so se nato cene skoraj podvojile. Zatem je do leta 1994 naša država beležila dvomestne stopnje rasti cen.

Leta 1995 je stopnja inflacije prvič padla pod deset odstotkov, nato pa se je rast cen začela še dodatno umirjati in v letu 2015 smo v Sloveniji imeli celo deflacijo (0,5-odstotno). Sledilo je nekaj let zmernih rasti cen, ki so se večinoma gibale okoli enega odstotka.


Deflacija se je spet vrnila leta 2020. Tako lani kot pet let prej so k povprečnemu znižanju cen največ prispevale nižje cene naftnih derivatov.

Tabelarični prikaz indeksov cen življenjskih potrebščin po letih:
 

leto	povprečna st. inflacije	letna stopnja inflacije
	(%)	(%)
1991	215,0	340,6
1995	113,5	109,0
2000	108,9	108,9
2005	102,5	102,3
2010	101,8	101,9
2015	99,5	99,5
2020	99,9	98,9