Tik pred božičem, je Boris Johnson na Downing Streetu praznoval končni izstop iz EU z dogovorom: »Dogovorili smo se!« Je dejal 56-letni premier. To pomeni, da lahko Združeno kraljestvo 31. decembra s trgovinskim sporazumom zapusti notranji trg EU. Evropska unija in Združeno kraljestvo sta namreč po desetih mesecih pogajanj vendarle dosegla dogovor o prihodnjih odnosih po brexitu. Obe strani morata sicer še ratificirati dogovor, in to pred 1. januarjem 2021. 

Sporazum na 2000 straneh je vsebinsko precej tanek: zajema le trgovino z blagom in nekaj drugih tem. O pomembnih delih, kot je dostop britanskih finančnih storitev do notranjega trga EU, se bodo pogajali šele v prihodnjih letih.

»Postali bomo neodvisna obalna država s popolnim nadzorom nad svojimi staleži rib,« je ob novici dejal Johnson. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju poudarila, da se bodo kvote za ribe v britanskih vodah spremenile šele po prehodni fazi – čez pet let in pol.

Najpomembnejše točke sporazuma o brexitu

• Trgovinski pakt

Sporazum o prosti trgovini zagotavlja, da lahko britanska podjetja izvažajo na evropski notranji trg s čim manj ovirami. London želi odstraniti vse carine in kvote. EU je Londonu ponudila tudi tako imenovano rešitev trojne ničle za prihodnje trgovinske odnose. To bi pomenilo, da bi bil dostop do notranjega trga za britansko industrijsko blago bolj neomejen kot za katero koli tretjo državo, s katero je EU doslej sklenila trgovinske sporazume. London je s pogodbenim dogovorom določil, da ne bo pridobil nepoštenih konkurenčnih prednosti: na primer s povečanjem državnih subvencij za podjetja, znižanjem varstva okolja in socialnih standardov.

• Ribolov

Do zdaj so britanski ribiči smeli ujeti le 20 odstotkov ribolovnih kvot EU v svojih teritorialnih vodah, 80 odstotkov pa so jih ujeli ribiči iz drugih držav EU, zlasti francoskih. Za britanskega premierja je to simbolična zmaga – vsaj glede te točke: kvota za britanske ribiče se bo v nekaj letih postopoma povečevala (verjetno na 40 odstotkov).

• Suverenost

Za fanatike brexita je bila to ena od ključnih točk od samega začetka: Kakšno suverenost ima Evropsko sodišče v Luksemburgu nad odločitvami britanskega parlamenta? Torej grozljiva »moč tujih sodnikov« še naprej omejuje suverenost Velike Britanije? Zaradi načrtovanih tesnih trgovinskih odnosov, ki se zelo približajo enotnemu trgu, Velika Britanija seveda ne more dobiti polne suverenosti. Navsezadnje je treba sporna vprašanja, kot je pravni okvir za proizvodnjo blaga, razjasniti pred institucijo, ki jo priznata obe strani. Torej bodo spore reševala posebej ustanovljena arbitražna sodišča.