Do 1000 milijard dolarjev vrednega zakona le še Bidnov podpis
Infrastrukturni zakon bo Američanom sicer pomagal pri plačevanju zdravstvenih računov in varstvu otrok ter starejših, prav tako pa bo pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje s porabo za alternativne, zelene vire energije. Dodatno porabo naj bi pokrili z višjimi davki za bogate Američane in na dobičke podjetij. Predsednik ZDA Joe Biden je napovedal takojšen podpis zakona.
Kaj vse naj bi naredili s tem denarjem?
Predstavniški dom je pred kratkim sprejel dvostrankarski predlog zakona o infrastrukturi v vrednosti 1000 milijard dolarjev oziroma 865,6 milijarde evrov. Predlog zakona mora potrditi le še 78-letni ameriški predsednik, ki je napovedal njegov takojšen podpis. Zakonodaja sicer vključuje financiranje prometa, širokopasovnih povezav in komunalnih storitev.
Sprejetje omenjene zakonodaje je morda najbolj konkreten dosežek enotne demokratske vlade, odkar je ta spomladi odobrila 1645 milijard evrov vreden sveženj ukrepov za odpravo posledic koronavirusa, navaja CNBC. Ukrep je bil sprejet z 228 glasovi za in 206 glasovi proti. Podprlo ga je trinajst republikancev, šest demokratov pa je glasovalo proti. Biden bi lahko zakon podpisal v nekaj dneh.
Glasovanje je sledilo celodnevnemu prerekanju o tem, kako uveljaviti obe področji strankarske agende. Demokrati so načrtovali, da bodo sprejeli tako infrastrukturno zakonodajo kot tudi večji strankarski sveženj o socialni varnosti in podnebnih spremembah, vreden 1510 milijarde evrov. Zaradi zahteve peščice centristov, da se jim predloži ocena proračunskega urada kongresa o proračunskih učinkih načrta socialne porabe, se je njegova potrditev zavlekla. Progresivci so želeli dobiti zagotovila, da bodo zadržani podprli večji predlog, če bodo glasovali za predlog zakona o infrastrukturi.
Po večurnih pogovorih in Bidenovem klicu na sestanek progresivnih skupin je liberalno krilo stranke dobilo zagotovila centristov, da bodo podprli večji sveženj. Socialni in podnebni načrt je nato v soboto zgodaj zjutraj premagal ključno proceduralno oviro. Biden je v izjavi po glasovanju v predstavniškem domu dejal, da bo zakonodaja »ustvarila na milijone delovnih mest, podnebno krizo spremenila v priložnost in nas popeljala na pot zmage v gospodarski tekmi 21. stoletja«.
Največ denarja za promet in komunalo
Dvostrankarski zakon o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih bi zagotovil 476 milijard evrov novih sredstev za prometne projekte, komunalno omrežje in širokopasovne povezave. Paket vključuje 95 milijard evrov za ceste, mostove in druge večje projekte, 57 milijard evrov potniške in tovorne železnice ter 34 milijard evrov za javni prevoz.
Po podatkih CNBC-ja naj bi 56 milijard evrov namenili širokopasovnim povezavam, kar je prednostna naloga številnih zakonodajalcev. Nedavno je pandemija koronavirusa opozorila na neenakost v dostopu do interneta za gospodinjstva in študente po vsej državi. Zakonodaja predvideva tudi vlaganje 47 milijard evrov v vodovodne sisteme, vključno s prizadevanji za zamenjavo svinčenih cevi.
Petkov kaos je bil le zadnji spodrsljaj v ameriškem procesu sprejemanja zakonov, navaja CNBC. Nek progresivni poslanec je pojasnil, da je bilo ves dan zelo napeto. Kljub temu je dejal, da so zakonodajalci delali na »prijazen« način in poskušali doseči rešitev. Številni demokrati si bodo lahko zdaj oddahnili, saj so sprejeli dosežek, ki se je Washingtonu izmikal že leta.
Petkova potrditev predloga je sicer prišla nekoliko prepozno, da bi še dodatno dvignila newyorške borzne indekse, vendar analitiki ne dvomijo, da se bo rast nadaljevala v prihodnjem tednu, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA). Dodatna poraba bo namreč ustvarila več tisoč novih delovnih mest, izboljšala stanje cest in železnic ter oskrbe z vodo, elektriko, internetom in drugim.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese