Direktor Turizma Bohinj: Ni nas treba učiti, kako naj delamo in nam očitati, da se znamo iti turizem samo s parkirninami

Pandemija je posegla v naglo rast turizma, ki so jo tudi na območju Julijskih Alp beležili v minulih letih. Vendar pa zlasti na račun turističnih bonov in številnih gostov iz Slovenije letošnji poletni obisk Bohinja ni skoraj nič manjši kot v enakem obdobju lani. Številni Slovenci so se namreč namesto na morje odpravili k Bohinjskemu jezeru.

»Z obiskom in nočitvami v tem času smo zadovoljni, saj trenutno kaže, da se bosta julij in avgust približala lanskim številkam, kar pomeni, da so trenutno naše namestitve polne med 90 in 95 odstotkov. Še junija smo bili le na 30 odstotkih lanskih številk, potem pa je številka tudi zavoljo bonov, tako kot po celi Sloveniji, zrasla,« je v pogovoru za STA pojasnil Langus.

Hkrati je veliko dnevnega obiska zaradi kopanja ali obiskovanja hribov. »Tako je, če je vreme lepo, letošnja sezona povsem primerljiva z lansko,« je povedal Langus in izpostavil, da zato tudi letos do izraza pridejo ukrepi, ki jih uvajajo zadnja leta za trajnostni obisk Bohinja, da bi vsem obiskovalcem, gostom in domačinov omogočali kakovostno doživljanje tega območja.



Letošnje poletje so še okrepili javne prevoze, njihova uporaba pa je še za kakšen odstotek višja kot lani. Že v zgolj enem mesecu delovanja, od 20. junija do 20. julija, so denimo prepeljali skoraj 10.000 potnikov. »Očitno je naša jasna smer in vizija umirjanja prometa naletela na plodna tla in je prepoznana ter ljudje to s pridom uporabljajo. To lahko pohvalim in se hkrati zahvalim,« je poudaril Langus.

Spomnil je, da nadaljujejo z začrtano strategijo postopnega ukinjanja parkirnih mest ob jezeru in hkratne krepitve alternativnih oblik prevoza. Medtem ko že marsikdo v Bohinj pride z avtom, ga parkira na bolj oddaljenem parkirišču in se peš, s kolesom ali avtobusom odpravi do jezera, pa si Langus želi, da bi ljudje bolj uporabljali tudi avtobuse ali vlake za sam prihod v Bohinj.

Na nekaterih točkah je v poletnih mesecih precejšnja gneča, zato se poleg spodbujanja trajnostne mobilnosti trudijo tudi z usmerjanjem oziroma prerazporejanje obiska, s čimer se ukvarjajo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom (TNP). »Bohinj ni samo jezero, ampak predstavlja skupaj s celotnimi Julijskimi Alpami izjemno razsežnost prostora, česar se morda premalo zavedamo,« je izpostavil Langus, ki je tudi koordinator Skupnosti Julijskih Alp.

Da bi uravnotežili vse poletne pritiske na Bohinjsko jezero, so se lotili priprave dokumenta o nosilni zmogljivosti jezerske sklede. »Naš največji izziv bo, kako poskrbeti, da to ne bo le eno veliko kopališče, ampak pravo doživetje jezera v osrčju TNP,« je dejal in dodal, da bo v prihodnje verjetno treba izvesti tudi kakšen na prvo žogo manj popularen ukrep, kot je denimo zaprtje ceste.

Vendar, kot je spomnil, je tudi zaprtje Tromostovja za promet v Ljubljani najprej naletelo na negodovanje, danes pa si sploh ne moremo več predstavljati, da bi čezenj spustili pločevino. Kot je izpostavil, se po celem svetu za promet zapirajo mestna središča, v Bohinju pa bi to storili na območju naravnih vrednot.

Kar se tiče ukrepov in razvoja turizma sicer ni enoznačnih rešitev, potrebnih je veliko pogovorov z lokalnim prebivalstvom, ki tukaj živi in dela, je opozoril Langus in dodal, da vsi prebivalci niso navdušeni nad tem, kako se turizem razvija. »Veliko ljudi vidi v turizmu neko industrijo, ki predaleč zajeda v njihov življenje in okolje, ki ga naseljujejo,« je pojasnil.

Ob tem je zagotovil, da bodo pogovore z lokalno skupnostjo okrepili, da ne bi turizem postal persona non grata. »Tudi pandemija je pokazala, kako pomemben del Bohinja je turizem, ki pa ga bomo z novelacijo razvojnega programa na področju Julijskih Alp skušali približati potrebam lokalne skupnosti,« je povedal.

Prepričan je, da turizem absolutno ima mesto tudi v Julijskih Alpah. Vendar pa mu je treba dati pravo mesto, ki pa je drugo in ne prvo. »Turizem je vedno gost, prihaja v območje, ki ga je nekdo zanj pripravil,« je poudaril in pojasnil na primeru gosta, ki pride k nekomu domov na obisk, kar deluje po principu gostoljubja, spoštovanja in čudenja.

»Bohinjcev ni treba učiti, kako naj delajo in jim očitati, da se znajo iti turizem samo s parkirninami. Bohinjci tu živijo že 3000 let in presneto dobro vedo, kako ravnati z naravno in kulturno krajino,« je izpostavil in pojasnil, da ustvarjajo to okolje in ga ponujajo gostom, ti lahko le v prijateljem odnosu svetujejo, kako bi lahko kaj še izboljšali.

Kot je pojasnil Langus, gre za novo mantro turizma, ki so si jo zastavili tudi na regijskem nivoju Julijskih Alp. V Bohinju to smer zasledujejo že več let. Tako na primer s festivalom alpskega cvetja gostom kažejo cvetoče travnike, za katere Bohinjci tudi zaradi tega vse bolje skrbijo in krepijo sonaravno kmetijstvo.

»Lahko pripovedujemo zgodbe iz našega vsakodnevnega življenja, jih spreminjamo v produkte in jih podajamo gostom,« je povzel in ocenil, da inovativni turistični produkti pri tem niso potrebni, niti niso dobrodošli, temveč je treba podpirati lokalno življenje. Za Bohinj bo pri tem ključno ohranjati zlasti visokogorsko kmetijstvo in planšarstvo, saj če tega na dolgi rok izgubijo, izgubijo tudi dušo in posledično turizem, je prepričan Langus.

»Če je v tem območju čutiti lokalni živelj in v njem nekdo živi ne le zato, da bo ugajal gostom, ampak živi svoje življenje, je potem to tudi za turiste zanimivo. To je neka energija, ki se je ne da opisati, plačati ali izračunati, enostavno obstaja. Človek jo čuti. Če Bohinj postane turistični resort, pa postane umetna tvorba, ki prej ali slej izgubi svoj lesk,« je pojasnil.

Langusa kljub pandemiji ni strah za turizem v Julijskih Alpah, se je pa s tem pokazala priložnost za predrugačenje turistične misli. Zato je v pripravi novelacija razvojnega načrta. »Sprostila se je misel v glavi. Naphani v zadnjih letih s tem turizmom, ki je funkcioniral že malodane sam po sebi, izmišljujoči si, kaj bi še in kaj ne, je sedaj nastala praznina, ki se jo da dobro napolniti iz idejami, ki bi sicer morda ostale nekje v ozadju,« priložnosti vidi Langus.

Podpira zeleno usmeritev slovenskega turizma, meni pa, da bi bilo treba na tem področju več narediti tudi na lokalnih in regionalnih nivojih, da bo to smer, s katero se bomo vsi poistovetili in z njo živeli.

Hkrati Langus pozdravlja letošnjo jasno usmeritev na slovenski trg kot ključni trg za slovenski turizem. Prav ta trg je bil prej pri promociji zapostavljen, po Langusovem mnenju neupravičeno, pandemija pa je povzročila hiter preobrat. »Domači turizem bo v prihodnjih letih še kako pomemben in mi smo se na nivoju Julijskih Alp odločili, da bo slovenski trg odslej med našimi ključnimi trgi«.