V planinskih kočah naval Slovencev z boni, tujcev le peščica

Oskrbniki planinski koč letos tožijo o manjšem obisku gora in manj nočitvah kot pretekla leta. Upad je 25-odstoten, ponekod v visokogorju celo 50-odstoten.
Fotografija: Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine. FOTO: arhiv PD Bovec
Odpri galerijo
Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine. FOTO: arhiv PD Bovec

V planinskih kočah po Sloveniji je letos manj predvsem tujcev, ki so v preteklih letih ustvarjali glavnino nočitev. Beležijo pa več slovenskih gostov, predvesem zaradi turističnih bonov.

Tradicionalno so na vrhuncu sezone najbolj obiskane koče v Triglavskem pogorju in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi tiste, ki so lažje dostopne za družine. Z dobrim obiskom in večjim številom nočitev se lahko pohvalijo nekatere koče na izhodiščih gora. Številne koče so namreč dostopne z vozili in pri njih mnogi koristijo turistične bone, so sporočili iz Planinske zveze Slovenije.
Takšne so denimo štiri koče, ki jih upravlja Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju. »Letos se je glede na pretekle sezone spremenila struktura gostov. Če je bilo lani 70 odstotkov tujcev, jih je letos le še peščica. Večino gostov v naših kočah je Slovencev, skoraj 95 odstotkov,« je pojasnil predsednik tega društva Jakob Zupanc.



Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo doslej v planinskih kočah unovčenih 1833 bonov, kar je 1,6 odstotka vseh. V nekaterih kočah bi sicer lahko prenočilo več gostov, a jih omejujejo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poroča STA.

»Bistven ukrep za planinske koče določa, da lahko v eni sobi spita dve osebi oziroma več ljudi, ki so iz istega gospodinjstva ali če več ljudi potuje skupaj. Posledično je v planinskih kočah manj razpoložljivih nočitvenih zmogljivosti, zato obiskovalce pozivamo k pravočasnim rezervacijam, še posebej v primeru načrtovanega koriščenja turističnih bonov,« je povedal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar.

Bistvo gorniških vasi je umirjeni, ne množični, trajnostni turizem v tesni povezavi z gorami in naravo. Koča na Loki. FOTO: Jeseničnik Tomo
Bistvo gorniških vasi je umirjeni, ne množični, trajnostni turizem v tesni povezavi z gorami in naravo. Koča na Loki. FOTO: Jeseničnik Tomo
Obiskovalci in oskrbniki ne poročajo o posebnih zapletih pri koriščenju bonov. A na Planinski zvezi Slovenije pohodnike kljub temu opozarjajo, naj imajo za koriščenje bonov s seboj fotokopijo osebnega dokumenta. Če bona ne koristi upravičenec, je treba imeti s seboj tudi izpolnjeno izjavo o prenosu bona, poseben obrazec je predviden tudi za mladoletne osebe v spremstvu osebe, ki ni zakoniti zastopnik.

Bone planinci v največji meri koristijo v planinskih kočah, ki so dostopne z vozili, nekaj pa tudi v visokogorskih kočah. »Lahko rečemo, da bi bilo brez bonov nekoliko manj nočitev. Oskrbniki koč opažajo, da bone v kočah koristijo tudi takšni, ki sicer ne hodijo v gore, a so jim boni motiv, da preizkusijo tudi nekaj drugega,« je še dodal Prašnikar.

Koča na planini Loka na vzhodnem pobočju Raduhe tik nad gozdno mejo je pogosta izbira planincev. Njena oskrbnica Mojca Kramar Kokalj je potožila, da imajo tudi oni letos manj tujih gostov, a zaradi koriščenja turističnih bonov je nekaj več slovenskih: »Opažamo, da pri nas prespijo tudi takšni, ki jih pretekla leta nismo videli v koči. Na različne načine poskušamo privabiti slovenske ljubitelje gora, tudi z različno kulinarično ponudbo.«


Od letošnjega julija je mogoče v določenih kočah v Sloveniji rezervirati nočitev preko spleta, saj se je Planinska zveza Slovenije priključila prilagojenemu rezervacijskemu sistemu za planinske koče, ki ga že nekaj let uporabljajo v Alpah. »Sistem je preveden v slovenščino in omogoča lažjo rezervacijo tudi za nočitve v tujih planinskih kočah,« je povedal Prašnikar.

V Planinski zvezi Slovenije sicer vabijo in priporočajo obisk planinskih koč po celotni Sloveniji.

Planinstvo je že desetletja eden izmed bolj uspešnih turističnih produktov v alpskem delu Slovenije, kot tudi v ostalih hribovitih delih dežele. Slovenijo prepreda mreža več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči.

Več iz rubrike

Komentarji: