Cene surove nafte načel strah pred recesijo

Cene nafte so ta teden ubrale presenetljivo smer in dosegle najnižjo raven v zadnjih šestih mesecih. Po torkovem razširjenem vrhu Opeca, držav izvoznic nafte, kjer so ob razočaranju Zahoda odločili, da bodo proizvodnjo septembra povečali le za simboličnih sto tisoč sodčkov na dan, je bilo na kratek rok pričakovati nove podražitve. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Od ponedeljka so cene zdrsnile za skoraj deset odstotkov. Recimo za sodček nafte brent je bilo v začetku tedna treba odšteti več kot 103, včeraj pa že tudi manj kot 94 dolarjev, kažejo podatki s spletne strani tradingeconomics.

»Gibanje cen potrjuje ugotovitve, da je napoved gibanja cene nafte na kratek rok precej negotova. Padec je presenečenje, ker je realno povpraševanje zelo močno, medtem ko je bilo napovedano povečanje črpanja simbolično, saj je moralo zadovoljiti pričakovanja velikih držav porabnic, ki si prizadevajo za znižanje cene, kar je še posebno pomembno za ZDA,« razmere na svetovnih trgih pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Na sentiment trgov je nedvomno vplival tudi strah pred recesijo. »Nekaj objav v zadnjih dnevih je bilo pod pričakovanji, kot denimo 2,1-odstotno krčenje industrijske proizvodnje v Italiji junija. Tudi krčenje prodaje na drobno v Evropi je bilo veliko in verjetno nakazuje tudi na revizijo rasti BDP za drugo četrtletje. Vodilni indikatorji, kakršen je kazalnik nabavnih menedžerjev (PMI) v svetu, se skoraj sinhrono znižujejo, kar se je nazadnje dogajalo v času izbruha pandemije, seveda pa realni padci niso veliki oziroma so osredotočeni na industrijo, delno na trgovino. Prav danes je bil objavljen (PMI) pri svetovnih proizvajalcih v elektronski industriji, ki so julija beležili ponovno slabše razpoloženje (padec s 53,6 na 51,8). To je upadlo na najnižji nivo po septembru 2020. Nova naročila so se skrčila najbolj v zadnjih dveh letih, kar pomeni, da tudi ta industrija ni varna pred padci, kljub donedavno rekordni knjigi naročil,« ugotavlja Ivanc.

Težave nemških podjetij

Na drugi strani je presenetil podatek, da se je nemška industrijska proizvodnja junija na mesečni ravni nepričakovano povečala, in sicer za 0,4 odstotka. Trgi in analitiki so sicer pričakovali 0,3-odstotni junijski padec proizvodnje. Deloma je junijski premik navzgor tudi posledica revizije podatka za maj, ki kaže na 0,1-odstotni mesečni upad proizvodnje. Na letni ravni je sicer nemška industrija junija zaznala za 0,5 odstotka nižji obseg proizvodnje kot isti mesec lani, predvsem zaradi velikih motenj v globalnih dobavnih verigah, ki so jih povzročile posledice pandemije in vojne v Ukrajini.

Po podatkih Inštituta za ekonomske raziskave Ifo je junija kar 74,1 odstotka anketiranih industrijskih podjetij navedlo, da jih prizadenejo ozka grla in težave pri nabavi polizdelkov in surovin. Nemški BDP je sicer v drugem četrtletju stagniral, njegova rast je bila ničelna, analitiki pa zaradi naraščajoče inflacije, predvsem cen energije, napovedujejo še bolj zaostrene razmere v drugi polovici leta.

Slab začetek tretjega četrtletja za gospodarstvo

Ta čas vodilni indikatorji odražajo zelo slab začetek tretjega četrtletja za svetovno gospodarstvo, zato države, še posebej razvite, hitijo s paketi pomoči, da bi obdržale nivo povpraševanja gospodinjstev ter ohranile konkurenčnost svojih industrijskih panog, poudarja sogovornik.

»Nedvomno je v tem trenutku pesimizem visok in je predvsem posledica nezadovoljstva in tudi strahu pred rastjo cen, v Evropi pa tudi strahu pred morebitnimi redukcijami zemeljskega plina. Prav navedeno močno povečuje povpraševanje po naftnih derivatih (še posebno po dizelskem gorivu, težkem kurilnem olju ali mazutu), zato pričakujemo, da bodo to kmalu odražale tudi višje spot cene nafte brent. V tem trenutku pa je skrb zaradi recesije in s tem tudi krčenja prihodnjega povpraševanje po nafti močnejša od krepkega povpraševanja po fizični nafti in njenih derivatih.«

Na GZS brez sprememb projekcij

Na GZS svojih projekcij (ceno nafte vidijo pri 110 dolarjih v septembru in 115 dolarjih v decembru) še ne bodo prilagodili, dokler ne bo na področju povpraševanja čutiti večjega padca pri največjih potrošnicah nafte v svetu.

ZDA, Evropa in Kitajska predstavljajo približno polovico porabe od okoli sto milijonov sodčkov na dan. V zadnjih dnevih se je povečalo tudi geopolitično tveganje v jugovzhodni Aziji, povezano z Tajvanom, ki je prav tako element, ki pritiska na ceno nafte. Morebitna vojaška eskalacija bi namreč znižala povpraševanje po naftnih derivatih v Aziji.

Petrol: En padec cene ni nujno obrat trenda

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Ljubljana, 1. april 2019 [Bojan Ivanc,Ljubljana,GZS,ekonomisti,portreti]

V Petrolu, kjer pravijo, da spoštujejo vladne ukrepe glede regulacije cen goriv, poudarjajo, da »pocenitev surove nafte ne pomeni nujno tudi pocenitve naftnih derivatov na svetovnih trgih. K volatilnosti in nepredvidljivosti svetovnega trga goriv še vedno veliko negotovosti prispeva situacija v Ukrajini. Zato je treba v takšnih razmerah gibanje cen tako surove nafte kot pogonskih goriv interpretirati skozi daljše časovno obdobje. En skok ali padec cene v izbranem krajšem obdobju še ne pomeni nujno obrata dolgoročnejšega trenda v gibanju cene nafte ali goriv.«

Zaradi omenjenih dejavnikov po njihovem »ni mogoče napovedati nadaljnjega razvoja gibanja nabavnih in maloprodajnih cen goriv. Če bi se nadaljevale izredne razmere v Ukrajini in stopnjevali ukrepi EU do Rusije, lahko pričakujemo nadaljnje spreminjanje nabavnih in maloprodajnih cen. Te bodo odvisne tudi od ukrepov države.«