Brazilski predsednik podpira zlato mrzlico, ki krči pragozd

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je v prejšnjem tednu izdal dva odloka za spodbujanje iskanja zlata v amazonskem pragozdu. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je bilo lani zaradi rudarjenja zlata uničenih rekordnih 125 kvadratnih kilometrov brazilske Amazonije, kar je toliko kot dva newyorška Manhattna skupaj.

Veliko gozda naj bi bilo uničenega na zaščitenih območjih domorodcev, poleg tega pa se pri za ločevanje zlatega prahu od zemlje uporablja živo srebro, kar je povzročilo onesnaženje rek. Brazilski tožilci opozarjajo še, da so nezakoniti rudarji zlata povezani z organiziranim kriminalom in da zato prihaja do oboroženih spopadov med njimi in domorodci.

Kakšna odloka je sprejel Bolsonaro?

Brazilski predsednik je pred kratkim podpisal odlok o oblikovanju programa za podporo razvoju t. i. obrtnega rudarstva. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za sporno obliko, poznano kot »garimpo«, ki v Braziliji predstavlja nekakšno zakonito sivo ekonomijo. Cilj odloka naj bi bil »predlagati javne politike in podpirati razvoj obrtnega rudarstva in rudarstva v manjšem obsegu ter spodbujanje trajnostnega razvoja regije in države«.

Program za podporo razvoju obrtnega in malega rudarstva, ki je bil uveden z omenjenim odlokom, je namenjen krepitvi politik in spodbujanju najboljših praks. Amazonija »bo prednostna regija za razvoj del«, navaja spletni portal ABC News. »Prednostno regijo« naj bi sicer predstavljalo devet zveznih držav, v katerih se nahaja 60 odstotkov Amazonije.

Odnos do obrtnega rudarstva je v Braziliji sicer deljen. Bolsonaro, ki je tudi sam sin rudarja, je industriji naklonjen, okoljevarstveniki pa opozarjajo, da je bilo zaradi rudarstva samo lani uničenih rekordnih 125 kvadratnih kilometrov brazilske Amazonije, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

Veliko gozda naj bi bilo uničenega na sicer zaščitenih območjih domorodcev, toda predsednika Brazilije to očitno ne gane. Iskanje zlata označuje kot eno od redkih možnosti, ki so na voljo ljudem, ki živijo v obsežni in revni regiji z malo priložnostmi. Poleg tega je uporaba živega srebra za ločevanje zlatega prahu od zemlje povzročila precejšnje onesnaženje rek.

Domorodci se soočajo s tisočimi nezakonitimi rudarji

Brazilski tožilci pa opozarjajo še, da so nezakoniti rudarji zlata povezani z organiziranim kriminalom, zaradi česar prihaja do oboroženih spopadov med njimi in domorodci. Obrtno rudarstvo je v Braziliji sicer zakonito, a le pod pogojem, da imajo rudarji ustrezne licence in delajo zemljiščih, ki so temu namenjena. A za mnoge to ne velja, navaja STA in povzema ocene brazilskih oblasti, da na območju domorodcev v Amazoniji deluje okoli 4000 nezakonitih rudarjev. Aktivisti sicer trdijo, da je ta številka še mnogo višja.

Preiskava agencije Associated Press je prejšnji mesec pokazala, da so nezakonite pristajalne steze in nepooblaščena letala pomagala nezakonitim rudarjem odnesti tone zlata, ki so ga izkopali na ozemljih domorodcev. Tako zlato konča v rokah posrednikov in se prečisti v Sao Paulu, nato pa postane del svetovne dobavne verige.

Beto Marubo, domorodni vodja v dolini Javari, oddaljeni regiji Brazilije, ki meji na Peru, je na Twitterju dejal, da odlok predstavlja »še eno spodbudo za uničevanje rek, gozdov in življenja v naših skupnostih«.