Bojan Ivanc: Ogroženih je okoli 5000 delovnih mest

Čeprav so ukrepi vlade za blažitev posledic covida-19 pomembno prispevali k ohranitvi delovnih mest in preprečili množična odpuščanja, pa so razmere na trgu dela vseeno negotove.
Fotografija: Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon
Odpri galerijo
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon

V času prvega vala bolezni covid-19 smo v Sloveniji izgubili 11.000 delovnih mest, čeprav je vlada s protikoronskimi zakonodajnimi paketi negativne gospodarske posledice nekoliko ublažila. Na roko pa so nam šli tudi ukrepi spodbujanja gospodarstva v naših izvoznih partnericah. Sedaj smo že drugič letos sredi razglašene epidemije in vse ostrejših omejitvenih ukrepov, ki začasno - za enkrat sicer za teden dni - zajema tudi delnozaustavitev javnega življenja in s tem gospodarstva.

Vlada je že spomladi po prvi razglasitvi epidemije začela sprejemati ukrepe za pomoč delodajalcem, s katerimi naj bi ohranili delovna mesta in podjetjem pomagali, da imajo delavce na razpolago, takoj ko bodo lahko proizvodnjo spet zagnala v polnem obsegu.
 
Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve. FOTO: Voranc Vogel
Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve. FOTO: Voranc Vogel
Najprej je bil že spomladi uveljavljen ukrep subvencioniranja čakanja na delo na domu, nato pa junija še ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Oba bosta veljala najmanj do konca tega leta, vlada pa ju nato lahko še podaljša. Doslej sprejetih pet protikoronskih svežnjev ukrepov je poleg tega podjetjem ponudilo še druge oblike pomoči.
 
Na ta način se je po ocenah vlade ohranilo skoraj 300.000 delovnih mest. »S tem smo omogočili gospodarstvu, da so imeli zaposlene na voljo takoj po preklicu epidemije in so lahko takoj zagnali svoje dejavnosti, kjer je bilo to mogoče,« je pred kratkim v DZ dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Janez Cigler Kralj.
 
Analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc tem besedam pritrjuje. »Vladni ukrepi, ki so v veljavi, znižujejo število ogroženih delovnih mest,« je povedal za STA.
 
A vlada je medtem vnovič razglasila epidemijo covida-19 in Ivanc meni, da bodo morala nekatera podjetja v storitvenih dejavnostih še vedno odpuščati, ker jim nastajajo določeni fiksni stroški ter tudi ocenjujejo, da se bo pandemija zavlekla in bo dlje časa negativno vplivala na njihovo poslovanje.
 
»Ocenjujemo, da je kljub veljavnim ukrepom ogroženih okoli 5000 delovnih mest v obdobju treh mesecev,« je dodal.
 
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon
Nekaj podjetij bo sicer verjetno povečalo zaposlovanje takrat, ko se bo znova pojavilo povpraševanje po njihovih storitvah. Po Ivančevih besedah gre predvsem družbe, ki zaposlujejo manj kvalificirano delovno silo.
 
Omejitvene ukrepe sicer podpira. Policijska ura, omejitve gibanja v lastni regiji ali občini, omejitve druženja ter prehajanja državnih mej za prebivalstvo so ukrepi, ki so potrebni z vidika obvladovanja epidemije, je prepričan. Razumljivo se mu zdi tudi omejevanje stikov s končnim potrošnikom.
 
»Druga plat medalje pa je, da so s tem prizadete tudi gospodarske dejavnosti, predvsem tiste, ki se omejitvenim ukrepom ne morejo prilagoditi, ali pa strah pred okužbo potrošnike odvrača od koriščenja storitve,« je opozoril.


Zato posledice omejitvenih ukrepov najbolj občutijo v storitvenih dejavnostih, kot so turizem, catering, javni transport potnikov, trgovina z naftnimi derivati, fitnesi ter organizacija kulturnih, kongresnih, športnih in drugih dogodkov. Vseeno so aktualni ukrepi v večini držav manj strogi kot spomladi, ker je stroka prišla do spoznanja, da uvedba splošnih omejitev ni vedno učinkovit način zajezitve epidemije, poudarja Ivanc.
 
Naštete panoge so zaradi covida-19 tudi najbolj prizadete. Ivanc pa vidi nevarnost, da se poslabša tudi stanje v predelovalnih dejavnostih, kjer so septembra že nadoknadili velik del padca iz spomladanske ustavitve javnega življenja. Upad bi izviral iz manjših izvoznih naročil ter tudi slabše dosegljivosti zaposlenih zaradi večje pojavnosti bolniške odsotnosti, je pojasnil.
 
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Vidic Leon
O tem, kakšno je trenutno stanje obsega poslov in naročil, Ivanc še nima podatkov. Pri naših trgovinskih partnericah pa se obeti slabšajo, zato je pričakovati, da bo negativen vpliv na industrijo bolj prisoten čez dva do tri mesece, je povedal.
 
Ob tem verjame, da bodo v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer v najpomembnejših partnericah Slovenije in na drugih izvoznih trgih še prek zime države še naprej skušale nadomestiti padec v povpraševanju prizadetim gospodarskim subjektom. Evropska centralna banka bo poskrbela, da bodo stroški zadolževanja ostali zgodovinsko nizko, je povedal.
 
V soboto je začel veljati peti protikoronski zakon, vlada pa že napoveduje šestega. Ivanc ji ob tem med drugim predlaga poenostavitev jamstvene sheme za nova bančna posojila podjetjem ter povračilo dela nastalih fiksnih stroškov nadpovprečno prizadetim podjetjem v vseh panogah.
 
»Predlagamo tudi možnost, da breme nadomestil za bolniške odsotnosti do 30 dni spet prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je še dodal.
 

Več iz rubrike

aktualno

Zaprtje države povečalo grožnjo dela na črno

Obrtniki in trgovci še enkrat več pozivajo po ponovnem odprtju gospodarskih dejavnosti, saj ukrepi niso učinkoviti, hkrati se veča tudi grožnja dela na črno.

aktualno

PKP7: Predlog pripravljen, sindikati na nogah

Vlada je pripravila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. V ZSSS so na nogah, saj so bili sindikati znova izključeni iz priprave nabora ukrepov.

aktualno

Kitajci kupili avstralski otok in izgnali domačine

Kitajsko podjetje je kupilo avstralski otok in zdaj preprečuje, da bi Avstralci stopili nanj. Tako domačini kot turisti so ogorčeni.

aktualno

V pandemičnih razmerah 9-milijdarna prodaja na črni petek

Trgovine v ZDA so se pripravile na drugačno izvedbo črnega petka. Medtem, ko se je prodaja v trgovinah razpolovila, spletna prodaja z 9 milijardami dolarjev.

Komentarji: