Costa Concordia: Mineva 10 let od nesreče luksuzne križarke
Dan, 13. januarja 2012, bo številnim ostal v spominu po nesreči luksuzne ladje za križarjenje Coste Concordie. Do nje je prišlo v bližini italijanskega otoka Giglio. Dogodek je zahteval 32 življenj, 157 ljudi pa je bilo poškodovanih. Pred tragedijo je bilo na ladji 4229 ljudi, od tega 3216 potnikov. Ti so večinoma prihajali iz Italije, Nemčije in Francije. Več kot polovica članov posadke je prihajala iz Indije in Filipinov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Kot vsako leto od tragičnega dogodka dalje se bodo tudi letos spomnili na žrtve nesreče. Jutri bosta potekala spominska maša in polaganje venca pred kipom device Marije. Imena žrtev so zapisana na bližnji spominski plošči. Zvečer bo potekala procesija bakel, oglasile pa se bodo tudi ladijske sirene, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovesnosti naj bi se med drugim udeležil državni podsekretar Franco Gabrielli, takratni vodja civilne zaščite, ki je usklajeval rešilno akcijo. Med prisotnimi bo tudi župan otoka Sergio Ortelli, ki je to funkcijo zasedal že v času, ko je prišlo do omenjene nesreče. Za avstrijsko tiskovno agencijo APA je Ortelli dejal, da je nesreča Coste Consordie 'rana, ki se ne bo nikoli zacelila'.
Ladja se je preveč približala kopnemu in zadela podvodno čer
Nesreča se je sicer pripetila že prvi dan predvidene plovbe, 13. januarja 2012, nekaj ur po tem, ko je ladja zapustila pristanišče. Predvideno je bilo sedemdnevno križarjenje. To se je začelo v pristanišču v bližini Rima, cilj pa naj bi bil v Savoni v Liguriji. Kapitan ladje je bil Francesco Schettino. Ta je ladjo med plovbo usmeril v bližino otoka Giglio. Želel je namreč, da bi potniki od bližje videli pristanišče in imeli priložnost za fotografiranje. Zaradi manj ugodnih vremenskih razmer se je skoraj 300 metrov dolga ladja preveč približala kopnemu in ob 21:45 zadela podvodno čer. V njenem trupu se je tako zarezala 70 metrov dolga zareza.
Ob tem je začela voda vdirati v ladjo. Večina potnikov je bila v tistem času na večerji. Naenkrat so luči ugasnile, ladja pa se je prevrnila na bok. Potniki so bili prek zvočnikov pozvani, naj ostanejo mirni in v svojih kabinah. Šele čez slabo uro so se oglasile ladijske sirene za evakuacijo, pristojnim oblastem pa je bilo sporočeno, da se plovilo sooča z izrednimi razmerami.
Sreča v nesreči je bilo vetrovno vreme. Veter je pihal proti obali in s tem ladji onemogočil, da bi jo odneslo bolj na odprto morje. Če bi se to zgodilo, bi bilo verjetno žrtev še precej več.
Kapitan obsojen na 16 let zapora
Ker je bila ladja tako močno nagnjena, je bil spust reševalnih čolnov v morje otežen. Nekateri potniki so se uspeli vkrcati vanje in z njimi odpluti do obale, drugi pa so sami skočili v ledeno mrzlo morje in plavali približno 100 metrov do obale. Veliko potnikov je ostalo ujetih v delu ladje, ki se je nahajal pod vodo. Kasneje jim je na pomoč priskočilo pet ladij obalne straže in helikopterji. Rešene ljudi so pripeljali na otok Giglio, kjer so jih namestili v objektih in jih oskrbeli s hrano, pijačo in oblačili.
Kapitan je bil - ker je ladjo zapustil, še preden se je končala evakuacija - tarča številnih kritik. Zaradi domnevne povzročitve bradoloma iz malomarnosti je bil obsojen na 16 let zapora. Poleg njega so na zaporno kazen 34 mesecev obsodili še štiri člane posadke in uslužbenca družbe. Družba Costa Crociere je sprejela delno odgovornost za nastalo nesrečo in plačala milijon evrov kazni, s čimer se je izognila kazenskemu pregonu. Žrtve so v civilnih tožbah v povprečju dobile 30.000 evrov.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
