Avstrija: Ženske še vedno zaslužijo manj kot moški

Avstrijke so vstopile v zadnje izključno moške poklice, a so še vedno plačane precej manj kot moški.
Fotografija: Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstock

Teoretično so ženske od leta 1979 na trgu dela v Avstriji enakopravne moškim. Tistega leta je bil namreč sprejet zakon o nediskriminaciji pri zaposlovanju na podlagi etnične pripadnosti, vere, spola, svetovnega nazora, starosti, spolne usmerjenosti itd. Vendar v praksi še vedno ni tako. Ženske namreč še vedno zaslužijo bistveno manj kot moški.

Konec februarja je minilo natanko 25 let, odkar se je slavni orkester Dunajskih filharmonikov odločil, da preneha biti ekskluzivno moško združenje in v svoje vrste sprejme prvo žensko. To je bilo leta 1997. Prva ženska med Dunajskimi filharmoniki je bila harfistka Anna Lelkes. Dunajska filharmonija, ustanovljena leta 1842 kot zasebna družba, je torej več kot poldrugo stoletje zavračala idejo, da lahko v orkestru igrajo ženske. Zdaj je v njem od skupno 147 dunajskih filharmonikov 124 moških in 23 žensk. Delež žensk je torej 15,6-odstoten.

image_alt
Povpraševanje po teh poklicih izjemno raste

Avstrijke so vstopile v zadnje izključno moške poklice, a so še vedno plačane precej manj kot moški. In to ne le zato, ker dela veliko žensk s krajšim delovnim časom in je zato njihov skupni letni dohodek v povprečju nižji kot pri moških. Ženske so v povprečju plačane manj kot moški tudi na identičnih delovnih mestih z enakim delovnim časom, pravi Korina Schumann, vodja oddelka za ženska vprašanja v Zvezi sindikatov Avstrije. V izjavi za AK für Sie, glasilo Delovne zbornice Dunaja, je Schumannova poudarila, da je napačno misliti, da se ženske namerno odločajo za slabo plačane poklice. »Dejansko je obratno: Ko je v določeni panogi več žensk, potem plače v tej dejavnosti padajo. Če je v določeni panogi vedno več moških, potem tej panogi raste ugled, višajo pa se tudi plače.«

Nekateri stari vzorci vedenja, pri čemer ženske bolj finančno trpijo, so se v času pandemije covida-19 ponovili. Veliko več žensk je zapustilo službo, da bi se lahko posvetile svojim otrokom, ki so se morali šolati od doma. In na splošno so ženske pri tako imenovanih dejavnostih oskrbe – skrbi za stare/bolne družinske člane, skrbi za majhne otroke in na splošno pri gospodinjskih opravilih, kuhanju, pranju itd. – veliko bolj angažirane kot moški. Vse to se odraža v njihovem splošnem precej šibkejšem socialnem in finančnem položaju. Ženske veliko pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, prejemajo nižja nadomestila za brezposelnost, nižja nadomestila, če so odsotne z dela zaradi bolezni, in na koncu prejemajo bistveno nižje pokojnine.

Ženske veliko pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, prejemajo nižja nadomestila za brezposelnost, nižja nadomestila, če so odsotne z dela zaradi bolezni, in na koncu prejemajo bistveno nižje pokojnine. Foto: Shutterstock
Ženske veliko pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, prejemajo nižja nadomestila za brezposelnost, nižja nadomestila, če so odsotne z dela zaradi bolezni, in na koncu prejemajo bistveno nižje pokojnine. Foto: Shutterstock

V kriznih letih se razlika hitreje zmanjšuje

Pandemija covida-19 je imela na tem področju vsaj na papirju nekaj pozitivnih učinkov. Avstrijski statistični urad je marca sporočil, da se je v letu 2020 tako imenovana 'gender pay gap', razlika v plačah med spoloma, bistveno bolj zmanjšala kot v preteklih letih. Ta razlika se je leta 2020 zmanjšala za natanko odstotek. Leta 2019 je bila bruto urna plača žensk za 19,9 odstotka nižja od bruto urne plače moških, leta 2020 pa 18,9 odstotka nižja. Deset let prej (leta 2010) je bila ta razlika 24-odstotna.

Tudi v prejšnjem kriznem obdobju, po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, se je ta razlika zmanjšala v večji meri kot običajno, a to ne zato, ker bi ženske začele prejemati višje plače, temveč večinoma zato, ker je bilo skupno v državi manj opravljenih nadur, ki jih več naredijo moški. V letih brez večjih pretresov na trgu dela se razlika med plačami Avstrijk in Avstrijcev v povprečju zmanjša za približno 0,5 odstotka na leto.

image_alt
Evropske države z najdaljšim starševskim dopustom

Avstrija tretja najslabša, Slovenija tretja najboljša

Čeprav se plačilna razlika med spoloma nenehno zmanjšuje, se Avstrija še vedno uvršča med članice EU, v katerih je ta še vedno največja. Višja je le še v Estoniji in Latviji. Povprečje članic EU je v letu 2020 znašalo 13 odstotkov. Slovenija se na tem področju dobro uvršča; je tretja najboljša v EU. V Sloveniji je bila leta 2020 razlika v plačilu med spoloma le 3,1-odstotna. Manjša je bila le v Luksemburgu (0,7 odstotka) in Romuniji (2,4 odstotka).

Podrobnejša analiza stanja v Avstriji kaže, da je približno tretjina plačilne razlike med spoloma posledica razlike v plačah med posameznimi panogami, poklica, delovne dobi pri delodajalcu in nekaterih drugih dejavnikov. Če pa pogledamo zgolj stopnjo formalne izobrazbe, bi morale biti ženske bolje plačane od moških; tako pred desetletjem kot zdaj. Leta 2010 je imelo univerzitetno izobrazbo 16,2 odstotka vseh zaposlenih Avstrijk (in 14,1 odstotka zaposlenih Avstrijcev), leta 2020 pa je imelo univerzitetno ali drugo visokošolsko izobrazbo 24,1 odstotka vseh Avstrijk (in 18,9 odstotka Avstrijcev).

image_alt
Kako je Richard Branson rešil problem kraje v podjetju

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.