Avstrija: Afera s ponarejanjem rezultatov tržnih raziskav

Avstrijsko državno tožilstvo za boj proti gospodarskemu kriminalu preučuje politični škandal, zaradi katerega je prišlo v Avstriji lani do dveh menjav vlad.
Fotografija: Avstrijski parlament. Foto: HERWIG PRAMMER/Reuters
Odpri galerijo
Avstrijski parlament. Foto: HERWIG PRAMMER/Reuters

ORF, avstrijski javni radiotelevizijski zavod, ima vpogled v protokol preiskave, v katerem je tržna raziskovalka Sabine Beinschab priznala velik delež tega, kar je bilo pričakovano pri razpletu t.i. 'korupcijske afere Avstrijske ljudske stranke'.

Avstrijsko državno tožilstvo za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji skuša osvetliti ta politični škandal, zaradi katerega je lani v Avstriji prišlo do dveh menjav vlade. Najprej je odstopil zvezni kancler Sebastian Kurz, nato pa je začasnega predsednika vlade Alexandra Schallenberga zamenjal Karl Nehammer, sedanji kancler (vsi iz ÖVP, Avstrijske ljudske stranke).

Beinschabova, ki je bila lansko jesen za nekaj dni v priporu, je v tem času podrobno opisala, kaj je počela v zadnjih letih. Pri tem naj bi igrala pomembno vlogo precej bolj znana avstrijska tržna raziskovalka Sophie Karmasin, ki je bila od decembra 2013 do decembra 2017 avstrijska zvezna ministrica za družino in mladino. Karmasinova je bila zaposlena v ljudski stranki, čeprav ni bila članica ÖVP.

image_alt
Najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdajkoli sprejela

Sabine Beinschab je bila lastnica mlade in majhne dunajske tržne raziskovalne agencije. Preiskovalcem s protikorupcijskega tožilstva je povedala, da jo je Karmasinova seznanila z vodilnimi predstavniki zveznega ministrstva za finance, ki je resor ÖVP. Karmasinova ji je ponudila možnost donosnega poslovanja s tem ministrstvom - pod pogojem, da ji Beinschabova plača 20 odstotkov pogodbenega zneska na račun podjetja, ki je v lasti Karmasininega moža. Karmasinin odvetnik je na vprašanje, ki ga je zastavil ORF, potrdil, da je Beinschabova Karmasinovi plačala provizijo, a da je to njegova stranka prijavila kot dohodek, plačala davke ter da je to popolnoma zakonito.

Osrednje vprašanje je, kaj in kako je Beinschabova raziskovala. Ona pravi, da ni nikoli kontaktirala kanclerja Kurza ali njegovega svetovalca za medije Geralda Fleischmanna. O vsem se je dogovarjala z Johannesom Frischmannom, ki je bil takrat zaposlen na ministrstvu za finance, nato pa je bil tiskovni predstavnik kanclerja Kurza. S Frischmannom je bilo dogovorjeno, da bo ta v anketne vprašalnike dodal nekaj vprašanj in da bo dobila Beinschabova plačilo za vse skupaj, kot del študij za ministrstvo za finance. Opazila je, da v teh vprašalnikih bilo več strankarskopolitičnih vprašanj, ki niso povezana z zadevami ministrstva za finance, a temu ni posvečala veliko pozornosti. Analiza vseh teh študij očitno kaže na 'potezo, ki ustreza ljudski stranki', zdaj priznava Beinschabova.

Avstrijski parlament. Foto: Urban Červek
Avstrijski parlament. Foto: Urban Červek

Nekaj odstotkov gor ali dol

To je politično in pravno že zelo problematično (državni denar se koristi za naročanje tržnih raziskav, ki so v interesu ene politične partije), a naročnikom raziskav tudi to ni bilo dovolj. Elektronska korespondenca in drugi Beinschabini dokumenti kažejo na to, da so bili rezultati javnomnenjskih raziskav pred objavo zmanipulirani. Navodila glede tega je sprejemalala neposredno od Karmasinove. Karmasinova ji je tako konec avgusta 2017, nekaj tednov pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami, ko je zvezno vlado sestavljala 'velika koalicija' socialdemokratske stranke (SPÖ) in ljudske stranke s socialdemokratskim kanclerjem Christianom Kernom, pisala da je treba »socialdemokrate ob priložnosti prikazati kot stranko številka dve«.

Beinschabova razpolaga tudi s tabelami, ki prikazujejo, kako so bili podatki, pridobljeni v anketah vzorca prebivalstva, zmanipulirani v korist ÖVP. Protikorupcijski preiskovalci imajo tudi korespondenco, v kateri vodja oddelka za komuniciranje na finančnem ministrstvu Beinschabovi med drugim piše, da bo lahko od ministrstva dobila več direktnih naročil za študije, če cena posamezne študije ne preseže 100.000 evrov. Zakon namreč določa, da je treba natečaj razpisati za vsa državna naročila, večja od tega zneska.

image_alt
OECD: Reciklira se manj kot deset odstotkov plastike

ORF je sporočil, da je Beinschabova posredovala tudi veliko novih informacij o povezavi med ministrstvom za finance, dnevnikom Österreich in Karmasinovo ter o preteklih povezavah Karmasinove z brezplačnim dnevnikom Heute in SPÖ. Beinschabova pravi, da je bila Karmasinova od leta 2011 do 2013, preden je postala na podlagi povabila s strani ÖVP zvezna ministrica za družino in mladino, poslovno povezana z ljudmi z vrha SPÖ. Med drugim naj bi bili odgovori na »tedensko vprašanje« (kako bi glasovali, če bi bili prihodnji teden zvezne volitve?) pred objavo za nekaj odstotkov prilagojeni v korist socialdemokratov.

SPÖ takšne dogovore zanika, tako kot vse ostale omenjene osebe v korupcijski aferi ÖVP. Nekdanji kancler Kurz meni, da je zdaj povsem jasno, da on v ta škandal sploh ni bil vpleten. Opozicijske stranke si Beinschabin protokol razlagajo povsem drugače. V Avstrijski svobodnjaški stranki (FPÖ) govorijo o »samopostrežnem sistemu na račun državljanov«, na vrhu NEOS-a pa, da gre za »drznost brez primere, s katero se je družina ljudske stranke obogatila na račun Republike«.

image_alt
Nov slovenski rekord: Javorjev hlod prodan za skoraj 48.000 evrov

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.