V nadaljevanju preberite:

»Nekoč so bili astronavti najbolj genialni ljudje, danes so najbolj premožni,« so nedavno zapisali v Financial Times. In res; od nekdaj je bilo človeštvo osuplo nad vesoljskimi potovanji. Ni čudno, saj to potovanje predstavlja nekaj, kar je diametralno od končnosti človekovega življenja. Je neskončnost, ki diši po nesmrtnosti in to človeka od nekdaj vznemirja. V nebo, k zvezdam, k vesolju se zato človek obrača že tisočletja. In to hrepenenje, ta draž je v resnici vse bolj mikavna, celo drzna. Zakaj? Če se situacija ne bo odvila v pravo smer, lahko do skrajnosti razkrije tisto, kar za zdaj svet (preveč) tolerira - vse večji razkorak v neenakosti ljudi. Če smo malce dramatični, lahko rečemo, da bo morda ravno vesolje razkrilo, da v resnici na planetu Zemlja obstajata dve vrsti človeške civilizacije. Polbogovi, ki se lahko rešijo z vse bolj opustele Zemlje, in navadni smrtniki, ki bodo občutili povračilni udarec narave na našem planetu?

Na nedavnem Strateškem forumu na Bledu smo na AmCHamovem Poslovnem zajtrku z naslovom »Small steps in Space – giant leaps on Earth«* slišali da, »znanje, ki ga pridobimo v vesolju, lahko uporabimo na Zemlji.«

Kdo so bili gostje foruma in kakšna znanja o vesolju in pogled nanj so podelili predavatelji?